Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Visoka vlaganja v opremo in prostore

Rezultati raziskave: na eni strani investicije, vredne tudi več kot 200.000 evrov, na drugi storitve, ki jih ZZZS ni plačala. 
»Na podlagi raziskave lahko trdimo, da brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstveni sistem v Sloveniji ne bi več deloval,« je strokovno združenje zasebnikov zapisalo v sporočilu za javnost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Na podlagi raziskave lahko trdimo, da brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstveni sistem v Sloveniji ne bi več deloval,« je strokovno združenje zasebnikov zapisalo v sporočilu za javnost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
15. 7. 2019 | 12:20
15. 7. 2019 | 14:27
4:28
Med marcem in majem letos je Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) med svojimi člani izvedlo raziskavo o ocenjenih vlaganjih v prostore in opremo, ki omogočajo izvajanje naše dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi vprašanja o storitvah, ki so jih v letu 2018 opravili kolegi in jih ZZZS ni krila.

Na anketo je odgovorilo 354 članov. Vzorec je reprezentativen in ga bomo uporabili za nekatere dodatne izračune in ocene. Glede na dejavnost oziroma specializacijo je anketo izpolnilo največ zobozdravnikov (123), splošnih zdravnikov (104), sledila je specialistična ambulantna dejavnost (84), pediatrija (22), ginekologija (20) in en predstavnik bolnišnične specialistične dejavnosti. Velika večina anketiranih svojo dejavnost opravlja že več kot deset let.
 

Visoki vložki


Vložena sredstva, ki so jih zasebni izvajalci investirali v prostore, so najvišja pri specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 evrov, sledijo ginekologi s povprečno vrednostjo nekaj čez 180.000 evrov, zobozdravniki s 128.000 evri, splošni zdravniki z nekaj več kot 110.000 evri in pediatri z dobrimi 78.000 evri na ordinacijo. Sredstva, ki so jih vložili v opremo prostorov, kjer delajo, pa so najvišja pri ginekologih in specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 evrov, in zobozdravnikih, kjer v povprečju dosežejo skoraj 140.000 evrov. Precej manj, vendar gre še vedno za znatna sredstva, so v opremo investirali splošni zdravniki, v povprečju nekaj čez 50.000 evrov, in pediatri, nekaj čez 30.000 evrov na ordinacijo.
 

Neplačane storitve


Zanimivi so podatki o storitvah v letu 2018, ki jih ZZZS ni plačala. Največ so za svoje izbrane paciente, brez plačila ZZZS, opravili splošni zdravniki. V povprečju splošnemu zdravniku ZZZS ni plačala nekaj več kot 20.000 evrov opravljenega dela. Sledijo ginekologi s povprečnim zneskom 17.000 evrov in pediatri, specialisti ter zobozdravniki s povprečno 8000 evri neplačanih, vendar opravljenih storitev na posamezno ambulanto.

Raziskava je pokazala tudi, da zasebni zdravniki v povprečju 2,5 ure na dan, poleg ordinacijskega časa, porabijo za nemoteno delo ambulante. Izkoristijo pa v povprečju, glede na starostno strukturo, malo dni rednega letnega dopusta. Iz raziskave izhaja, da izkoristijo zasebni zdravniki in zobozdravniki med 22 (ginekologi) in 29 (zobozdravniki) dni rednega letnega dopusta. Glede na rezultate raziskave jih je dve tretjini zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo.

»Na podlagi raziskave lahko trdimo, da brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstven sistem v Sloveniji ne bi več deloval,« je strokovno združenje zasebnikov zapisalo v sporočilu za javnost.

Ministrstvo za zdravje lahko s podatki iz registra zdravnikov, ki ga vodi, izračuna celoten vložek zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v slovenski zdravstveni sistem. Na podlagi tega mora vlada sprejeti ukrepe, ki bodo končali diskriminatorno obravnavo samozaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov.

Na ustavno sodišče (US) sta v zadnjem mesecu prispeli še dve zahtevi za presojo ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti. »Njegova sprememba je nujna, ne samo zaradi neustavnih rešitev (delno je to že potrdilo US), ampak tudi zaradi nekaterih rešitev, ki naše zdravstvo delajo neevropsko. Pacienti in vsi, ki v zdravstvu delamo, pa si zaslužimo prav to – evropsko primerljivo zdravstvo,« so še zapisali. 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine