Visoka obletnica šole, ki vzgaja tudi premiere

Ljubljana – »Da je les pomemben za Slovenijo, so vedeli že naši predniki, ki so pred 130 leti ustanovili predhodnico naše šole – Strokovno šolo za lesno industrijo v Ljubljani, v kateri so izobraževali strokovnjake, da bi iz lesa izdelovali izdelke z najvišjo dodano vrednostjo,« je ob današnji 130. obletnici Srednje lesarske šole, ki od leta 1999 deluje v okviru Šolskega centra Ljubljana, povedala ravnateljica mag. Majda Kanop.

Na današnji dan, 3. decembra 1888, so v Virantovi hiši na Sv. Jakoba trgu št. 2, slovesno odprli Strokovno šolo za lesno industrijo, ki je takrat delovala v okviru Obrtne strokovne šole v Ljubljani, poleg Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk. V časopisu Popotnik, List za šolo in dom, iz 25. oktobra 1888, ki je izhajal v Mariboru, je zapisano, da pri nas izkušenj s takšno šolo še ni, po zgledu Francije, Belgije in Anglije, ki jih imajo že dlje časa, pa zelo dobro vplivajo na razvoj vseh vrst domačih obrti.

Od leta 1911 na Aškerčevi 1

Pozneje se je šola preselila v Stiški dvorec na Starem trgu 36. Po potresu 1895 so se pojavile težnje po izgradnji nove stavbe na današnji Aškerčevi 1. Na poti do nove šole je bilo ogromno ovir, a takratni župan Ivan Hribar ni popustil. Načrt je naredil direktor češke državne obrtne šole v Brnu Adalbert Dvorák. Tlorisna zasnova je v obliki črk FI, kar je kratica za Franc Iosef. Gradnja je za tisti čas potekala zelo hitro, delavniško poslopje in večina učilnic so bili na voljo že jeseni 1911. Prvi ravnatelj šole je bil Ivan Šubic.

Med prvo svetovno vojno je poslopje zasedla Vojna uprava, nato so šolo preuredili v bolnišnico. Po vojni se je zavod širil, vključeval nove programe in oddelke tehničnih usmeritev. Med drugo svetovno vojno so poslopje uporabljali okupatorji. Po vojni so zaradi prostorske stiske glavno šolsko poslopje dvignili za eno nadstropje. Konec petdesetih let se je šola imenovala Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirniško stroko, obiskovalo pa jo je že 2109 dijakov. Srednje usmerjeno izobraževanje v letih 1981/82 je prineslo izobraževanje od II. do V. stopnje, leto 1997/98 pa uvedbo tehniške gimnazije.

Štirje programi

Srednja lesarska šola v Ljubljani je med desetimi v Sloveniji največja. V tem šolskem letu so v 20 razredov vpisali 443 dijakov, ki obiskujejo dvoletni program obdelovalec lesa, triletni program mizar, štiriletni program lesarski tehnik in program lesarski tehnik po sistemu 3+2, je povedala ravnateljica Majda Kanop: »Čeprav je število vpisanih v zadnjih obdobjih stabilno in nekoliko narašča, pa je to daleč od številke, ko smo v začetku devetdesetih vpisovali več kot 800 dijakov.«

Dijaki, ki so postali znane osebnosti

Častitljivo obletnico, ki hkrati pomeni tudi 130 let obstoja lesarskega izobraževanja na Slovenskem, danes zvečer praznujejo skupaj z bivšimi učitelji in predvsem z lesarji, ki so bili nekoč tudi dijaki te šole, danes pa so uspešni podjetniki.





Med znanimi osebnostmi so šolo obiskovali tudi režiserja Dragan Živadinov in Vinci Vogue Anžlovar, igralca Gojmir Lešnik Gojc in Marjan Šarec, ki je danes predsednik slovenske vlade, glasbeniki Matjaž Končan (Čuki), Zlatko Čordić Zlatko, Robert Dragan (Viktory) in Martin Vodlan (vodja ansambla Viharnik), oblikovalka Bojana Fajmut s številnimi nagradami svetovnega ranga, športniki Primož Prošt (vratar državne reprezentance v rokometu), Sergeja Stefanišin (rokometna vratarka Krima), maneken Alen Kobilica, slikar Darko Slavec, direktor Radia Vatikan za Slovenijo Ivan Hercog in še mnogi drugi.