Maribor, Slovenj Gradec, Ptuj – Nihče od številnih slovenskih državljanov, ki avstrijskega upravljavca hidroelektrarn na Dravi že tri leta tožijo za škodo v katastrofalnih poplavah 5. in 6. novembra 2012, letos ni dočakal dokončanja pravde. Bo prva sodba v tožbi, kakršne v zgodovini slovenskega sodstva še ni bilo, izvedena v letu 2019? Če bo, se bo to zgodilo v Mariboru.
Kronologija dogodkov
◼ 5. in 6. november 2012: reka Drava je poplavljala od meje z Avstrijo do Hrvaške.
◼ 4. november 2015: vložene prve odškodninske tožbe proti Verbundu v Sloveniji
◼ januar 2018: celovško tožilstvo Verbund opere kazenske odgovornosti
◼ april 2018: Verbund se poravna z avstrijsko občino Labot
◼ september 2018: o Verbundu obremenilno ne le nemški, ampak tudi slovenska izvedenca
Tamkajšnje sodišče ne le obravnava največ tožb proti avstrijskemu elektroenergetskemu gigantu, družbi Verbund, pač pa je tudi najdlje s pridobivanjem izvedenskih mnenj, s pomočjo katerih bodo Verbund bodisi oprali krivde za poplavne dogodke v porečju Drave izpred šestih let bodisi mu bodo zanje dokazali odgovornost. Za zdaj ljudem bolj malo pomaga, da so izvedenska mnenja obremenilna za Verbund, saj jih njegovi odvetniki izpodbijajo, dvomijo o strokovnjakih, ki so jih pripravili, in se pritožujejo na vsak sklep sodišča. Nazadnje so se na višje sodišče pritožili proti sklepu o stroških za izvedenska mnenja.
Če bodo to prakso nadaljevali v vseh osemdesetih tožbah, s katerimi se soočajo na treh slovenskih sodiščih (poleg Maribora še Ptuj in Slovenj Gradec), je malo upanja, da bi prvo sodbo proti Verbundu dočakali v prihodnjem letu. Kranjska odvetnica
Magda Vraničar bo zato takoj po novem letu na vrhovno sodišče vložila predlog, naj vsa slovenska sodišča tožbe proti Verbundu rešujejo po vzorčnem postopku, ki bi pospešil in pocenil tožbe. »Razdrobljenost, ki smo ji priča, ni v prid slovenskim oškodovancem, pač pa Verbundu,« opozarja Vraničarjeva.
Številni so v poplavah izgubili vse svoje imetje. FOTO: Voranc Vogel
108
milijonov evrov znašajo odškodninski zahtevki proti Verbundu v Sloveniji
80
tožb je vloženih proti avstrijskemu elektroenergetskemu gigantu
26
milijonov kubičnih metrov vode je 6. novembra 2012 pridrvelo v Slovenijo iz Avstrije
5
metrov je bil visok rušilni val pri Dravogradu
Odvetnica ne dvomi o verodostojnosti izvedenskega mnenja strokovnjaka elektroenergetske stroke, ki ga je pripravil v sodelovanju s strokovnjakom za gradbeništvo. »Nobenega dvoma ni, da je izdelano zelo natančno, strokovno, za vsako nepremičnino posebej. Strokovnjaka sta za vsako tožečo stranko situacijo pregledala na terenu,« pojasni Magda Vraničar.
DEM ni mogel ničesar rešiti
Slovenska sodna izvedenca sta pritrdila mednarodnemu strokovnjaku za vode Stephanu Theobaldu iz Nemčije, ki je izvedensko mnenje pripravil za tožilstvo v Celovcu v predkazenskem postopku proti Verbundu. Vsi trije se strinjajo, da bi Verbund lahko preprečil poplave vzdolž Drave v Sloveniji, če bi pravočasno začel zniževati vodostaje v jezovih svojih hidroelektrarn. Slovenska izvedenca sta odgovorila tudi na vprašanje morebitne soodgovornosti Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ko navedeta, da DEM ni imel možnosti, da bi dolvodno reševal napake pri obratovanju gorvodno. Zanikata tudi, da bi poplavne dogodke lahko pripisali 'višji sili', kot to trdi Verbund.
Celovški odvetnik
Franz Serajnik, ki zastopa največje število oškodovancev, upa, da bo Verbund na podlagi znova ugotovljene odgovornosti začel reševati odškodninske zahtevke oškodovancev. »Kljub veliki tehnični kompleksnosti zadeve – gre za verigo elektrarn in za nejasne in nezadostne upravljavske predpise Verbunda v Avstriji – sta izvedenca jasno potrdila osnovno dejstvo, da je Verbund povzročil umetno povišanje poplavnih voda v bistvenem obsegu. Znano je, da ima avstrijski Verbund dovolj finančnih sredstev, da pravde še naprej napihuje in zavlačuje. Upamo pa, da se to ne bo zgodilo, če pa le, da bodo sodišča v tem primeru pospešeno zaključila pravde in zadostila oškodovancem, ki so utrpeli velike škode,« meni Serajnik.
Država naj se poravna
Verbund odgovornost za poplave zavrača. Trdijo, da so so med poplavo delali po predpisih, korektno in pravilno. Vsakršne krivde so družbo oprali v Avstriji, kjer je tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona. Zanimivo pa je, da so se aprila poravnali z avstrijsko mejno občino Labot, ki je umaknila tožbo v višini 620.000 evrov in se z Verbundom poravnala. V Labotu so zanikali, da so za umik tožbe dobili denar, priznali pa, da jim bo Verbund sofinanciral naložbo v protipoplavno zaščito. Celovški odvetnik Franz Serajnik je takrat izjavil, da je to zanj zakamuflirano priznanje krivde in veliko upanje za uspeh tožb proti Verbundu na slovenskih sodiščih.
Med tožečimi strankami je tudi država, ki Verbund toži za škodo na državni infrastrukturi. Doslej se ni izkazala, saj bi svojim državljanom lahko pomagala pri plačilu dragih izvedenskih mnenj. Ker je to delno že zamudila, je priložnost, da se, ne le zase, pač pa tudi zanje, čim bolj ugodno poravna.
Edina dosedanja korist od vloženih tožb je, da ljudje vzdolž Drave oktobra letos niso bili znova poplavljeni, čeprav je mimo njihovih domov drla podobna količina vode kot leta 2012. Verbund je bil preveč pod drobnogledom, zato je svojo nalogo tokrat odlično opravil.
Komentarji