Večina zaposlenih so ženske, ki so dnevno izpostavljene nasilju pacientov

Tri predsednice treh zdravstvenih zbornic – Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Lekarniške zbornice Slovenije –, ki zastopajo skupaj več kot 40 tisoč zaposlenih v zdravstvu, so danes prinesle v parlament 7561 podpisov za spremembo kazenskega zakonika proti nasilju v zdravstvu. Ne gre prezreti, da je velika večina zaposlenih v zdravstvu žensk. Zdaj je na potezi državni zbor, ki mora pobudo volivcev uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora. 

Z zmanjšanje nasilja v zdravstvu

»Zelo nas veseli, da lahko v parlament, ki je hram demokracije, oddamo predlog spremembe kazenskega zakona, ki je kamenček k urejanju razmer v zdravstvu. Upamo, da bo taka sprememba zmanjšala nasilno ravnanje v zdravstvu in omogočila tako zdravstvenim delavcem kot ljudem, ki sistem uporabljajo, varno in mirno obravnavo, kadar zdravstvo potrebujejo,« je novinarjem pojasnila razloge za želeno spremembo kazenskega zakonika prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Foto Jože Suhadolnik

Kar 41 odstotkov zaposlenih doživelo fizično nasilje

Nasilje v zdravstvu kot tudi v celotni družbi je velika težava, je ocenila dr. Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine »Ne dopuščajmo nasilja«. Po podatkih fakultete za varnostne vede in po drugih podatkih doživlja 41 odstotkov zdravstvenih delavcev fizično, 89 odstotkov pa psihično nasilje. S spremembo kazenskega zakonika gre za odvrnitveni ukrep, je poudarila, saj lahko le v mirnem in varnem okolju zdravstveni delavci oskrbijo paciente. Kaj se dogaja zdravstvenim delavcem in zakaj je potrebna sprememba kazenskega zakona? 

Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica, vodja delovne skupine »Ne dopuščajmo nasilja«. Foto Jože Suhadolnik

Kazen za uboj po uradni dolžnosti

Kazenski zakonik predvideva že sedaj sankcije za nasilje, a zgolj za najhujše. »Če mi pacient vzame življenje, če mi zlomi katero od bistvenih kosti, če dobim poškodbo, ki ogroža moje življenje, v teh primerih prevzame pregon po uradni dolžnosti tožilstvo,« je navedla govorka. A tako rekoč vsakodnevno so v zdravstvu priča drugim oblikam nasilja, zaradi katerih zdravstveni delavci težko zdravijo paciente, moteče pa so tudi za čakajoče paciente.

Kaj se dogaja v čakalnicah

»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, zmerja in pljune, a je nedotakljiv. Ničesar ne moremo proti njemu. Lahko sprožim osebno tožbo, ga preganjam sama s svojim odvetnikom in na svoje stroške,« je navedla dr. Kopčavar Guček. Ogromno je blatenja v medmrežju, kjer anonimni pisci poimensko napadajo zdravstvene delavce, veliko pa tudi fizičnega nasilja v čakalnicah, kar je zelo neugodno za druge paciente. »Bila sem priča, kako je na naši urgenci tehnik stopil skozi vrata v čakalnico, da bi poklical drugega pacienta, pa so mu z udarcem v glavo zlomili nos. Gospod, ki je to storil, je nosil kapuco, ni bil identificiran, odšel je in ostal nekaznovan,« je opisala enega izmed mnogih primerov nasilja.

Nasilje med hišnimi obiski

Posebno strašljivi so hišni obiski. »Mojemu kolegu na hišnem obisku se je zgodilo, da ga je eden od štirih sinov pacienta pri odhodu brcnil v zadnjico, kar je malo več, kot lahko toleriramo. Omenila bi še patronažne sestre, ki so na obiskih po domovih povsem same in nezaščitene. Kaj vse se njim dogaja, kaj vse prijavijo, doživljajo tudi spolno nasilje, ki ga ne prijavijo. Ne morejo si privoščiti, da bi nekoga osebno preganjale na sodišču. Zakon je namenjen temu, da se kaznujejo tudi delikti, ki niso uboj ali ogrožanje življenja,« je pojasnila Nena Kopčavar Guček.

Nasilje nad medicinskimi sestrami

»Medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina se velikokrat znajdejo na prvi bojni črti in so tiste, ki so največkrat deležne prvega nezadovoljstva,« je dejala Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Zdravstveni delavci z akcijo zbiranja podpisov poskušajo sooblikovati bolj kulturno, bolj prijazno, manj nasilno družbo, je nadaljevala. »Ne bomo govorili o ničelni toleranci do nasilja, ker si mislimo, da je to tisto, kar bi moralo biti v civiliziranem času najbolj normalno: da smo drug drugemu človek. Je pa res, da je nestrpnost postala del te družbe. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi imeli varne delovne pogoje vsi zaposleni za vse tiste, ki pridejo k nam po pomoč in da si varno okolje zaslužijo tudi vsi pacienti. Zato me veseli, da smo lahko skupaj zbrali vse te podpise in bomo prispevali delček k bolj humani, manj nasilni družbi,« je menila Ažmanova.

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Foto Leon Vidic

Vse več nasilja tudi v lekarnah

Vse več nasilja opažajo tudi zaposleni v lekarnah. »Hvala vsem, ki ste prispevali podpise za spremembo kazenskega zakonika, saj tako skupaj z nami, ki smo to organizirali, sporočate družbi, da nasilje res nikoli ni rešitev. Zdravstveni delavci smo tukaj zato, da vsem, ki jim zdravje peša ali ga želijo ohraniti, po svojih najboljših močeh pomagamo. To lahko naredimo takrat in v najvišjih strokovnih standardih, kadar delamo v varnem okolju. Varno okolje omogoča zdravstvenim delavcem, da kar najbolje poskrbimo za svoje paciente. Iskreno upam, da je ta akcija sporočilo širši javnosti, da nasilje nikoli ni rešitev in da je to sporočilo tudi vsem ostalim instituccijam, vključno z odločevalci, da je treba pristopiti z različnimi sistemskimi ukrepi, da bomo nasilje v zdravstvu in nasilje v družbi nasploh kar najbolj zmanjšali,« je povedala mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. 

Mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica lekarniške zbornice Slovenije.

Zdaj zasebne tožbe

Zdravstvene delavce nasilni dogodek za nekaj časa onesposobi, če ne fizično, pa psihično. »Če ti nekdo drži revolver na čelu, tudi če ga na sproži, ne moreš svojega dela opravljati naprej, tudi če bi želel,« je kolikor se le da plastično poskušala opisati dogodke nena Kopčavar Guček. Tudi za pacienta, ki je nasilen, to ni dobro. Lahko se mu dvigne tlak, poviša adrenalin in se mu zgodi kaj neugodnega v zdravju, je spomnila. Sprememba kazenskega zakonika naj bi vplivala odvrnitveno na potencialne nasilneže. Tudi za druge nasilne dogodke - ne zgolj uboj in ogrožanje življanja - bo predvidena sankcija, ki naj bi imela odvrnitveni učinek.

Slovenija po zgledu drugih držav

S spremembo kazenskega zakonika, ki bi uvedla sankcije za vsa nasilna dejanja nad zdravstvenimi delavci, bo Slovenija dosegla standard drugih držav. »Nasilno dejanje naj bo sankcionirano tako, kot je to Nemčiji, Angljiji, Hrvaški, Makedoniji in v številnih drugih državah, le v Sloveniji še ne,« je dejal dr. Aleš Fischinger, ki se na svojem delovnem mestu travmatologa v UKC Ljubljana pogosto srečuje z nasiljem. Poudaril je, da nasilje ni dopustno nikjer: ne doma, ne v službi, še najmanj pa v zdravstvu, kjer zdravstveni delavci ljudem pomagajo in se pred nasiljem nimajo kam umakniti.

Drugi načini 

»Za izražanje nezadovoljstva so predvideni načini, ki so kulturni in utečeni. Pritožbe zdravstveni ustanovi, varuhu pacientovih pravic, varuhu človekovih pravic in druge poti. Upamo na bolj prijazno okolje za naše paciente. Ne glede na to, ali smo zdravstveni delavci ali ne, pacienti smo včasih čisto vsi,« je spomnila dr. Nena Kopčavar Guček.

Na potezi je državni zbor

Podpise za spremembo kazenskega zakonika so zbirali dva meseca in jih danes predali državnemu zboru. Državni zbor bo pobudo volivcev uvrstil na dnevni red ene izmed prihodnjih sej, najbrž takoj po parlamentarnih počitnicah.

Pobudnice so danes dopoldne prinesle 7561 overjenih podpisov v državni zbor. Foto Jože Suhadolnik