Vegradove nečednosti spravile Rdeči križ na kolena

Ljubljana – Rdeči križ Slovenije (RKS) je imel z gradnjo hotela Arija v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič številne težave že od temeljnega kamna, zdaj pa vse kaže, da se uresničuje najbolj črn izmed vseh scenarijev. To pomeni, da bo morala ta največja in najstarejša humanitarna organizacija pri nas dela, ki jih je že plačala Vegradu, podizvajalcem plačati ponovno. In to v višini tri milijone evrov. To jih, kot opozarjajo, lahko spravi na kolena.

Hotel Arija spremljajo temni oblaki že iz časa, preden so ga leta 2008 sploh začeli graditi. Marsikdo v RKS, ki ga je tedaj vodil kasnejši zdravstveni minister Borut Miklavčič, je imel pomisleke do tega, da se humanitarna organizacija sploh loti takšnega posla, kar je menda vneslo precej nemira med članstvo. A so se investicije, katere vrednost so sprva ocenjevali na dobrih 8,2 milijona evrov, kljub temu lotili. Od celotnega zneska je RKS prispeval 3,8 milijona lastnih sredstev, evropski sklad za regionalni razvoj naj bi predvidoma primaknil tri milijone, milijon je dodala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, 531.000 evrov pa državni proračun.

Po koncu del je RKS glavnemu izvajalcu Vegradu plačal 7,5 milijona evrov, od tega 1,89 milijona neposredno podizvajalcem, preostalo pa je zadržal za odpravo napak in pomanjkljivosti. In teh so odkrili kar 341, kar je RKS stalo več kot 700.000 evrov. Vegrad je novembra 2008 izstavil poldrugi milijon evrov garancije za dobro izvedbo del, a jih RKS ni unovčil, za kar naj bi bil odgovoren tedanji skrbnik pogodbe, ki so ga kasneje kazensko ovadili, vendar zadeva ni prišla do sodišča.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je pri pregledu investicije leta 2013 ugotovilo še cel kup postopkovnih nepravilnosti, med drugim niso mogli nedvoumno potrditi ustreznosti izvedenega postopka pri izboru izvajalca gradbenih del (našli so dve različici razpisne dokumentacije, zato so sumili, da so bile nepravilnosti), prav tako niso mogli ugotoviti, ali so bila dodeljena sredstva porabljena smotrno in gospodarno.
 

Sodišče naložilo ponovno plačilo

Že pred koncem vseh del pri projektu, katerega cena se je postopoma dvignila na 8,5 milijona evrov, pa se je začela kazati največja težava: Vegrad ni plačal računov številnim podizvajalcem in zato so nekateri med njimi, po stečaju nekoč velikega gradbinca, denar terjali neposredno od RKS, čeprav ta z njimi ni bil v pogodbenem razmerju.

Skupaj so od leta 2010 vložili 13 tožb. Prve tri zadeve so se na sodišču za RKS končale pozitivno, pri četrti pa je sodišče pritrdilo podizvajalcem. Sodišča so torej v posamičnih pravdah večkrat in različno odločala, vsi postopki še niso končani, nekateri so se nadaljevali na višjem sodišču. In prav to je – v največjem zahtevku podizvajalca – marca letos sprejelo novo avtentično razlago 631. člena obligacijskega zakonika in zato presodilo v škodo RKS, zato mora ta podizvajalcu plačati 1,41 milijona evrov glavnice in obresti. »Zaradi takšnih odločitev se je RKS znašel v nezavidljivem, težko rešljivem in krivičnem položaju, ko mora del sredstev, ki jih je že plačal, plačati ponovno,« so se odzvali z RKS, kjer računajo, da jih bodo izgubljene tožbe skupaj stale približno tri milijone evrov.

»Podizvajalci si vsekakor zaslužijo plačilo za opravljeno delo, kot je bilo dogovorjeno, vendar bi breme moral nositi Vegrad, ne mi. Neporavnane obveznosti bi morale iti iz stečajne mase, ne pa da jih naložijo na pleča humanitarcev. Takšnega primera še ni bilo ne v Sloveniji ne v Evropi,« je prepričan Alojz Kovačič, zakoniti zastopnik RKS.

​Zahtevali so revizijo na vrhovno sodišče, hkrati pa na vlado in pristojna ministrstva naslovili pismo, v katerem so jih seznanili s primerom in jih prosili za pomoč. Vlada je ministrstvu za obrambo, pod katerega spada uprava za zaščito in reševanje, naložilo, naj v 20 dneh pripravi predlog, kaj je mogoče storiti.

»S primerom smo seznanili tudi Mednarodno federacijo rdečega križa, kjer prav tako nihče ne razume, kako je lahko zakonodaja takšna. Ali si predstavljate, koliko avtobusov otrok bi lahko peljali na morje s tem zneskom, koliko paketov hrane bi lahko razdelili?« je ogorčen Kovačič, ki pravi, da kljub vsemu še niso izgubili upanja, da jim bo uspelo na vrhovnem sodišču ali da bi razumevanje do njih pokazala vlada. Za znesek prve izgubljene tožbe so že najeli 1,5 milijona evrov kredita, glavni odbor pa je tudi že obravnaval ponudbo banke za najem dodatnega.