Večina otrok prve triade izjemno slabo bere

Ljubljana – Šolarji ostajajo tudi ta teden doma. Kaj to pomeni za bralno pismenost otrok v prvi triadi? Glede na rezultate raziskave v projektu mlade zagonske družbe Kobi, ki je v 2019 razvila mobilno aplikacijo za učenje branja, nič dobrega.

Težave z branjem se bodo pri večini otrok le še poglobile, predvidevajo učitelji. Zato pa toliko več lahko naredijo starši …  V prvih štirih razredih se pri nas šola skoraj 90.000 otrok. Že v »normalnih« razmerah ima težave z branjem statistično od deset do petnajst odstotkov ali deset tisoč otrok.

Daljša karantena, slabši napredek

Kobi je v raziskavo zajel 78 učiteljev in specialnih pedagogov, od katerih jih je kar 85,71 odstotka zelo zaskrbljenih nad posledicami, ki jih je pismenosti otrok povzročilo marčevsko zaprtje šol. Stroka ocenjuje, da bodo tokratni ukrepi za zajezitev covida-19 dodatno zavrli napredek pri branju. »Otroci so zaradi marčevske karantene že zdaj v zaostanku, pa ne le tisti s posebnimi težavami, temveč razen redkih izjem vsi,« pravi Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica projekta Kobi, ki temelji na tehniki selektivnega barvanja črk in ki jo je tudi nizozemska kraljeva knjižnica uvrstila na seznam petdesetih preverjenih gradiv in orodij za otroke s težavami pri učenju branja.



Skoraj 95 odstotkov vprašanih učiteljev je v raziskavi ocenilo, da so med karanteno branju namenili manj časa, kot v normalnih razmerah, kar lahko vodi le do slabše pismenosti in s tem do težav pri nadaljnjih akademskih uspehih učencev.

Porazni bralni testi

»V tretjem razredu so učenci z bralnimi testi dosegli tako nizke rezultate kot še nikoli do zdaj,« je za raziskavo izjavila specialna pedagoginja z ene štajerskih osnovnih šol. Druga je zapisala: »V času karantene je bila za otroke s posebnimi potrebami in mlajše otroke narejena večja pedagoška škoda.« Tudi razredne učiteljice so se v večini strinjale, da je stanje zaskrbljujoče. »Četrtina otrok ima resne posledice. Predvsem letošnji drugi razred. Nekateri otroci komaj komaj poznajo črke, branje je še zelo slabo,« je ocenila učiteljica drugega razreda iz Škofje Loke. 

Neprecenljiva domača vaja

Učenje na daljavo dodatno bremeni tako učitelje kot starše, zaradi česar, pravi Lavrenčičeva, pomemben del poučevanja odpade na starše: »Toda ti poleg redne službe in brez pedagoškega znanja ne zmorejo nadomestiti kakovostnega pouka v šoli.« »Vzemimo si čas za glasno branje,« starše poziva Lavrenčičeva, »saj otrok za tekoče branje potrebuje veliko vaje. Če je ne dobi v šoli, jo mora dobiti doma.«

Tik preden so šole ta mesec zaprle vrata, je družba Kobi skoraj sto slovenskim šolam sicer podarila licence za aplikacijo za pomoč pri branju.