Večina gospodinjstev bo v celem letu plačevala manj

Direktorica agencije za energijo Duška Godina je včeraj zavračala navedbe poslancev o sedanjem sistemu omrežnin. Nov sistem je bolj pravičen in z novo metodologijo izboljšujemo rabo omrežij, je dejala. V vladi so po drugi strani za spremembo metodologije.

Državni zbor je danes v znamenju obravnave novega tarifnega sistema obračuna omrežnin. Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje ponovil, da državljani v sedanji zimski sezoni ne bodo plačevali več zaradi državne regulacije cen elektrike, bodo pa na položnicah videli učinek novega obračuna omrežnine. »Do prihodnje zime je tudi glede na to, da se bo državni zbor s tem začel aktivno ukvarjati, dovolj časa, da se stvari uredijo,« je dejal premier Golob in bil znova kritičen do agencije za energijo.

Tudi člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo so bili na seji o omrežninskem sistemu kritični do agencije in nove metodologije, ki je v uporabi od začetka oktobra. Bojana Muršič (SD) je denimo povedala, da v stanovanjskih blokih perejo ponoči, v času nižjih tarif. »Tisti, ki imajo malce slabše spanje, med njimi sem tudi sama, žal cele noči zaradi tega prebedim.«

Kolikšni bodo stroški

»Tisti, ki je doslej pral podnevi, lahko tudi zdaj pere podnevi,« je Duška Godina zavrnila to in druge navedbe poslancev. Če je doslej povprečni gospodinjski odjemalec plačeval od 18 do 20 evrov, bo odslej v nizki sezoni, ki traja osem mesecev, plačeval okoli 11 evrov, v višji pa 28 evrov na mesec. Odjemalec s toplotno črpalko in brez sončne elektrarne bo na letni ravni plačeval od 30 do 40 evrov manj omrežnine, in sicer s sedanjih 35 evrov na mesec na 20 evrov na mesec v nižji in 58 evrov v višji sezoni. Odjemalec s toplotno črpalko in sončno elektrarno s sistemom neto merjenja pa je doslej plačeval sedem evrov omrežnine, po novem pa v poletni sezoni devet in v zimski sezoni 39 evrov. Po tarifni postavki za prihodnje leto bo povprečni odjemalec s toplotno črpalko in brez sončne elektrarne na leto plačal 1789 evrov stroška za električno energijo, odjemalec s toplotno črpalko in sončno elektrarno pa 276 evrov, je povedala.

Koalicija nad omrežnine z interventno zakonodajo

Direktor Elesa Aleksander Mervar je dejal, da bodo gospodinjstva v povprečju na letni ravni plačevala 8 odstotkov manj, mali poslovni odjemalci 33 odstotkov manj, višji pa bodo stroški za večja podjetja. Največjim odjemalcem na prenosnem omrežju se bo strošek za omrežnino povečal za 197 odstotkov, odjemalcem, priključenim na visoko napetost na distribucijski ravni, 224 odstotkov, odjemalci na srednji napetosti 24 in 49 odstotkov ter na nizki napetosti 23 odstotkov.

A največjemu industrijskemu porabniku je omrežnina letos predstavljala 1,29 odstotka skupnega računa omrežnine in elektrike, po novem pa bo ta delež znašal 5,31 odstotka, kar je 0,3 odstotka ustvarjenih prihodkov, je pojasnil Mervar in dodal, da bo strošek omrežnine za tega uporabnika tudi po novem bistveno pod evropskim povprečjem.

Podjetja nimajo možnosti prilagajanja porabe

Prvi računi, ki so jih prejela nekatera velika energetsko intenzivna podjetja, kažejo tudi do več kot trikratno povečanje stroška za omrežnine. Ob dejstvu, da je slovensko gospodarstvo nekonkurenčno že zaradi visokih cen električne energije, povečanje omrežnin to stanje samo še poslabša, pozarjajo na gospodarski zbornici (GZS).

Direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da podjetja, ki delujejo 24 ur na dan, vse dni v tednu, nimajo možnosti prilagajanja porabe, podobno opozarjajo tudi žičničarji. »Danes smo se seznanili s težavami zelo specifičnih odjemalcev, kot so smučišča, saj ne morejo seliti porabe v druge sezone ali časovne bloke. Takim specifikam bi morali prisluhniti,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu za energijo Tina Seršen. Podobno kot predsednik vlade so tudi na ministrstvu opozorili na metodologijo izračuna omrežnin. »Pozivi ministrstva regulatorju, da nova omrežnina metodološko ne odgovarja dobro na nekatere izzive spremenjenih okoliščin evropskih energetskih trgov, ostajajo relevantni in upamo, da bodo naslovljeni.«