Varuh predlaga dostop do zdravstvenih storitev s hitrim testiranjem, ne s PCT

Že pred dobrimi desetimi dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina na vlado naslovil priporočilo, naj se ranljivim skupinam pri dostopu do njim nujnih storitev omogoči brezplačno hitro testiranje. Po preučitvi številnih primerov, ki izpostavljajo problematiko izpolnjevanja pogoja PCT pri zdravstveni oskrbi in seznanitvi z javnimi stališči nekaterih delov zdravstvene stroke, pa je na vlado naslovil še eno priporočilo: naj brezplačno hitro testiranje omogoči vsem uporabnikom zdravstvenih storitev. S tem bi zdravstveni sistem zaščitili pred novimi okužbami, omogočili hitro odkrivanje okužb ter predvsem zagotovili dostop do zdravstvenih storitev, s tem pa tudi uresničevanje mednarodno in ustavnopravno uveljavljene pravice do zdravstvenega varstva.

Varuh je namreč prejel številne dopise in pobude, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da se pri nekaterih prebivalcih Slovenije v zvezi z zahtevanim pogojem PCT pri obisku zdravnika pojavljajo velike stiske, ki lahko vodijo do tega, da se posamezniki za obisk zdravnika ne odločijo. To pa lahko pomeni (tudi nepopravljivo) poslabšanje zdravstvenega stanja, kar se je pokazalo že v času nedostopnosti zdravstvenega sistema med epidemijo covida-19, svari varuh, ki še opozarja, da mora osnovna zdravstvena dejavnost ostati dostopna in je ni mogoče pogojevati.

»Moralno-etična obveza zdravnikov je namreč, da obravnavajo vse paciente, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Skrb vzbujajoča so tudi poročila o pomanjkanju ustrezno usposobljenega kadra, ki bi lahko zagotovil ustrezno strokovno presojo nujnosti zdravstvene obravnave brez pogoja PCT,« poudarja Svetina.

Je odlok res povsem skladen z zakonom o pacientovih pravicah?

Stroka opozarja tudi na dvomljivo skladnost odloka z zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), ki v 6. členu določa, da ima pacient v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene obravnave. To in druge pravice je glede na zakon mogoče omejiti z zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb. Pri tem se varuhu spet postavlja vprašanje o ustreznosti odloka kot pravnega akta, ki v danem primeru z vzpostavitvijo pogoja PCT posega v pravico do zdravstvenega varstva, torej človekovo pravico, ki se uresničuje neposredno na podlagi ustave, način uresničevanja te pravice pa je mogoče predpisati le z zakonom, in ne podzakonskim aktom, kot je odlok.

Varuh kljub navedenim pomislekom razume zakonsko zahtevo, da je pacientove pravice mogoče omejiti »kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb«. Brez uvedbe ukrepa PCT bi bilo lahko ogroženo zdravje zaposlenih v zdravstvu in pacientov. Zato varuh uvedbo pogoja PCT na načelni ravni in pod pogojem upoštevanja zahtev ustavne ureditve podpira, vendar pa kljub temu meni, da bi bilo treba ob vstopu v zdravstveno obravnavo vsakemu pacientu omogočiti tudi brezplačno testiranje. S tem bi zdravstveni sistem zaščitili pred novimi okužbami, omogočili hitro odkrivanje okužb ter predvsem zagotovili dostop do zdravstvenih storitev ter tako tudi uresničevanje mednarodno in ustavnopravno uveljavljene pravice do zdravstvenega varstva, ocenjuje varuh, ki vladi tudi predlaga, naj vprašanja, povezana z uresničevanjem pravic pacientov, prepusti zakonodajalcu.