V Žusterni znova plapola rdeča zastava

»Izlitje odpadnih voda zaradi zamašenega jaška fekalne kanalizacije je bil izreden dogodek, ki je povzročil enkratno večje onesnaženje, drugi viri onesnaženja so manjši in ne presegajo predpisane mejne vrednosti bakterij,« povedo na koprski občini, kjer skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) zagotavljajo, da je kopališče v Žusterni zdaj varno za kopanje. Upravljalec kopališča bo odslej redno nadziral vodo.

NIJZ je danes zjutraj na terenu ugotovil, da na vodi na kopališču in kopalnem območju Žusterne ni več videti pene, prav tako ni več smradu po fekalijah, a v Žusterni znova plapola rdeča zastava. Upravljavcu kopališča svetujejo nadaljnji nadzor, kopalcem pa, naj se ne kopajo ob iztoku meteornega kanala, ki je speljan tik ob kopališču in je po novem označen s prepovedjo. Koprsko komunalno podjetje Marjetica pa je na žusternskem hribu začelo pregledovati morebitne črne prikope posameznih kanalizacijskih cevi na meteorne vode.



Zavod za šport Mestne občine Koper, ki upravlja s kopališčem, bo do konca kopalne sezone na tem delu trikrat na dan izvajal vidno in olfaktorno kontrolo kopališča ter vodil dokumentacijo. V primeru zaznanih nepravilnosti bo nemudoma obvestil Agencijo Republike Slovenije za okolje in NIJZ. Doslej je bil občasen smrad v Žusterni - tudi na kopališču - po besedah domačinov nekaj običajnega, bile pa so tudi že težave s povečano prisotnostjo fekalnih bakterij. Redni monitoring so sicer izvajali dvakrat mesečno.



Milan Krek, predstojnik koprske območne enote NIJZ, se je danes zjutraj sam na lastne oči prepričal o kakovosti vode in napovedal, da se bo vzorčenje nadaljevalo. »Upravljalec kopališča mora zagotavljati varnost kopanja, saj se sicer lahko pojavijo nevarne okužbe,« izpostavi. Sam meni, da bi moralo komunalno podjetje na tem območju pogosteje čistiti kanalizacijsko omrežje, občina pa dolgoročno poskrbeti za ureditev komunalne in meteorne infrastrukture ter razmisliti o speljavi izpusta pod morskim dnom v bolj odprto morje.
 

Težave z nepovratnimi sredstvi

»Pomembneje od tega, kam se izteka naravna struga hudournika, je kakovost vode v njem in občina bo zahtevala izvedbo ukrepe, ki bodo preprečili vdor fekalnih voda v sistem odvajanja padavinskih voda,« pravijo na koprski občini. Ob tem še pojasnjujejo, da 26 hiš na območju Žusterne in mandrača Molet ni priključenih na kanalizacijski sistem, pač pa imajo greznico.



Občina je sicer nameravala pridobiti kohezijska sredstva za izgradnjo kanalizacije na območju Moleta, a ji to zaradi pogoja, da se lahko sofinancira samo izgradnja kanalizacije, kjer je priključenost uporabnikov pod 98 odstotki, ni uspelo.»Ta pogoj je za Mestno občino Koper nerazumen, zato bo še naprej vztrajala pri pridobitvi nepovratnih sredstev, saj gre za izredno pomembno področje, kjer morajo biti vsi objekti priključeni na kanalizacijsko omrežje. Izgradnja manjkajoče kanalizacije Molet je zato ena izmed naših prioritet,« navedejo.

Pri tem pa poudarijo, da manjkajoča kanalizacija zajema območje od Moleta proti meji z Občino Izola in ni povezana z zadnjimi dogodki onesnaženosti morja. Posamezni objekti na tem območju imajo sicer urejene greznice, ki jih prazni Marjetica Koper.