V vreči za znanost bo kmalu en odstotek BDP

Ljubljana – Če bo dolgo pričakovani predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v prihodnjih mesecih dobil zeleno luč, se bo financiranje znanosti in raziskav postopoma približalo odstotku bruto domačega proizvoda, k čemur so se v preteklosti odločevalci zavezali tako evropsko kot tudi koalicijsko.

Delež denarja bo rasel postopoma; do leta 2021 bo dosegel 0,7 odstotka, naslednja štiri leta po uveljavitvi predloga pa sorazmerno do cilja, ministrstvo za izobraževanje predvideva v predlogu, ki ga je poslalo v javno razpravo. Takšno sofinanciranje bo hkrati omogočilo stabilnost delovanja raziskovalnih institucij ter spodbujalo tekmovalnost, so prepričani.



Osnutek prinaša varovalko v primeru negativnega bruto domačega proizvoda, ko višine sredstev ne bodo višali. Najboljše raziskovalce nameravajo nagraditi s sistemom bonusov, medtem ko bodo inovacije, znanost in raziskave poslej odgovornost vseh resorjev. Nad njihovim upravljanjem bosta bdela vlada ter na novo ustanovljeni svet vlade za razvoj, ki bo nasledil štirinajstčlanski svet za znanost in tehnologijo.
 

Etika odslej črno na belem

V predpise ministrstvo prvič uvaja poglavje o etiki v znanosti, ki med drugim prinaša ustanovitev nacionalnega sveta za etiko. Vodil ga bo Sazu, njegovi člani bodo še predstavniki inženirske akademije, rektorske konference, koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov in skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov.

Ker so rektorji zadnja leta opozarjali, da pri razpolaganju s sredstvi nimajo vseh vajeti v svojih rokah, predlog institucijam, ki jih vodijo, prinaša avtonomno razpolaganje s premoženjem. Prav tako se bodo fakultete in drugi zavodi lahko odločneje spopadli s trgom – na ministrstvu zaradi lažjega prenosa rezultatov v prakso in gospodarstvo določajo pogoje, pod katerimi lahko javne raziskovalne organizacije ustanovijo zavod ali družbo.



Ne čudi, da je zakon naletel na dobre odzive strokovne javnosti, saj je pri njegovi pripravi tesno sodelovala z ministrstvom. Rektorska konferenca, ki združuje štiri rektorje univerz, bo o predlogu razpravljala na svoji petkovi seji.
 

Ključna bo javna razprava

Prof. dr. Jadran Lenarčič (Institut Jožef Stefan) pozitivno ocenjuje vključitev inovacij v predlog, a pravi, da bo marsikaj odvisno še od zagotavljanja denarja, podzakonske regulative ter učinkovitosti delovanja agencije za raziskovalno dejavnost in tehnološke agencije. Zanj bo ključna javna razprava, ki bo potekala do 18. maja, ker bo opozorila na morebitne zakonske praznine, ki jih pri delu čutijo izvajalci in uporabniki.
 

Na obzorju zajetna humanistična bera

Kot raziskovalca na humanističnem področju pa prof. dr. Ota Lutharja (Sazu) veselijo napovedani projekti, kot so temeljni slovarji našega jezika, pravopis, umetnostna topografija, zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ter slovenski biografski leksikon.

»Predlog je zelo dober, do odličnega pa mu manjka sprememba tistih členov, ki bi raziskovalni manevrski prostor razširili za preverjeno dobre koncesionarje, denimo mirovni inštitut ali inštitut za kriminalistiko,« razmišlja.