Šoštanj – »Poleg številnih zaščitnih ukrepov, ki jih dosledno izvajamo, imamo pripravljene tudi različne scenarije, s katerimi bomo zagotovili normalno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj,« pravijo v drugem največjem energetskem objektu v Sloveniji, kjer že več desetletij v povprečju zagotavljajo tretjino vse električne energije, ki jo v državi porabimo v letu dni.
Pravočasno so kupili zaščitne maske, razkužila in termokamero.
V Tešu, kjer so lani proizvedli 3,7 milijona MWh električne energije, so že konec februarja uvedli preventivne zaščitne ukrepe, ki so se nekaterim zdeli pretirani. »Toda zato smo pravočasno kupili zaščitne maske, razkužila in termokamero, s katerimi preverjajo vse, ki prihajajo v objekt,« pravi
Monika Oštir, zadolžena za stike z javnostmi v Tešu. Čeprav imajo zaposlenih 319 ljudi, jih zdaj vsak dan za obratovanje potrebujejo 130 oziroma dve tretjini zaposlenih, drugi delajo doma.
Seznam uvedenih zaščitnih ukrepov je dolg, od merjenja temperature vsakega, ki prihaja v podjetje, do nošenja zaščitnih mask in prepovedi vstopa v komandne prostore vsem, ki niso v službujoči posadki. Pripravili so sezname ljudi, ključnih za obratovanje tega energetskega kompleksa, ki ima inštalirano moč 1029 MW in kjer v kriznih obdobjih lahko zagotovijo tudi polovico vse električne porabe v Sloveniji.
Zadnji blok 6 je bil dokončan 2014. Foto Jože Suhadolnik
Pripravljenih več scenarijev
»Pripravljene imamo scenarije A, B in C, tako da bi se v kakršnihkoli razmerah prilagodili in zagotovili normalno delovanje Teša,« pravi Oštirjeva. Sedanje zaloge premogove rude Rudnika Velenje, ki je edini premogovni energent v državi, zadostujejo za mesečno proizvodnjo termoelektrarne, saj je na deponiji več kot 216.500 ton premoga. V rudniku zdaj vsak dan nakopljejo 15.000 ton premoga, lani pa so za Teš zagotovili tri milijone ton lignita.
Med skrajnimi ukrepi, ki bi jih uvedli v termoelektrarni v primeru, če bi se epidemija covida-19 v Šaleški dolini zelo razširila, je tudi popolna izolacija posadke 16 ljudi, ki bo zagotavljala obratovanje bloka 6. Ta zdaj obratuje, ker je poraba elektrike nekoliko manjša v primerjavi z lani. Vzrok so mila zima, zaustavitve nekaterih podjetij in drugo.
Blok 5 je v pripravljenosti kot rezerva, podobno velja tudi za plinske turbine, ki so hitro odzivne. Količina elektrike, ki jo proizvedejo v Tešu, je odvisna od napotkov iz državnega dispečerskega centra, kjer vsem elektroenergetskim objektom sporočajo potrebe po električni energiji, na kar se v Tešu odzivajo takoj oziroma v nekaj minutah.
Pripravljena je tudi soba za izolacijo posadke bloka 6.
»V primeru poslabšanja razmer zaradi epidemije imamo v Tešu pripravljeno sobo za izolacijo posadke bloka 6. Osem ljudi bi delalo v izmeni po 12 ur, potem pa bi se na devet dni menjali z novo posadko,« pravi Monika Oštir.
To je še posebno pomembno zato, ker so znanje in izkušnje, ki jih imajo zaposleni za obratovanje in vzdrževanje naprav v Tešu, zelo raznovrstni in jih še največ pridobijo med večletnim delom. Številni zaščitni ukrepi, s katerimi zagotavljajo, da poteka proizvodnja elektrike nemoteno in da bo tako tudi v primeru, če bi se epidemija razširila.
Kako nastaja elektrika
»Mi elektrike ne proizvajamo, lahko le pretvarjamo energijo: trikrat, od premoga do elektrike,« pravi Matjaž Posinek, izobraževalec v Tešu. Premog, ki ga iz približno kilometer oddaljenega premogovnika Velenje v Teš pripeljejo po premičnem traku, zato najprej zmeljejo. Okoli zelo velikega kotla bloka 6 je osem mlinov – eden je vedno v obnovi –, ki premog zmeljejo v prašne delce. Ta drobni prah vpihujejo v ogromen, 125 metrov visok kotel, v katerem je temperatura od 950 do 1200 stopinj Celzija. Kotel sestavlja 1500 kilometrov cevi, v katerih je voda s tlakom, višjim od 300 barov. Voda pod tlakom 280 barov in pri 600 stopinjah Celzija postane para, ki poganja turbine, turbine pa generator. Ta nato mehansko energijo pretvarja v električno, ki jo prek transformatorja oddajajo v 400 kV omrežje. Koliko elektrike proizvedejo, je odvisno od sporočil iz državnega dispečerskega centra.
Komentarji