V Sloveniji je še tabu, globalno pa v vzponu

Zdravstvena pismenost je ena ključnih determinant zdravja, v Sloveniji pa ima skoraj vsak drugi odrasel prebivalec težave na tem področju. Ocenjen je z »nezadostno« oziroma »problematično«. Med vsemi področji, ki merijo zdravstveno pismenost, največ težav povzroča presoja o drugem zdravniškem mnenju.

Rezultati prve nacionalne raziskave, ki sta jo pred dvema letoma izvedla ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, so pokazali potrebo po ukrepih na tem področju. »Slabše pismeni imajo manj znanja o zdravju, težje obvladujejo bolezni, zato so v slabšem zdravstvenem stanju in imajo manj možnosti preživetja, s tem pa se povečujejo tudi stroški zdravstvenega varstva,« poudarjajo avtorji poročila.

Tretjina odraslih težko presodi, ali ga potrebuje

To je razkrilo, da kar tretjina odraslih pri nas težko ali zelo težko presodi, ali morda potrebuje drugo zdravniško mnenje, pravico do katerega smo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja dobili v zakonu o pacientovih pravicah leta 2008, in sicer za zdravljenje na sekundarni in terciarni ravni. Za isto bolezensko stanje ga je mogoče izkoristiti enkrat, in sicer pri izvajalcu, pri katerem se pacient zdravi. Če ta te pravice ne more zagotoviti, uredi storitev za pacienta pri drugem izvajalcu.

»Pravica do drugega mnenja je univerzalna pravica pacientov na podlagi zakona o pacientovih pravicah in ne pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo zagotavlja ZZZS,« so pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje, kjer nimajo statističnih podatkov o uveljavljanju te pravice, »saj ni posebej ovrednotena oziroma plačana«.

»Ocenjujemo, da pridobitev drugega neodvisnega zdravniškega mnenja predstavlja enega ključnih dejavnikov za pridobitev informacije o tem, ali je predlagani načrt zdravljenja, zlasti pri težkih diagnozah, res najboljši za bolezensko stanje pacienta,« pojasnjujejo v Prvi osebni zavarovalnici, kjer v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja med kritji ponujajo tudi drugo zdravniško mnenje. Pridobitev je enostavna in poteka v sodelovanju z ameriškim partnerjem, ki sodeluje s timom neodvisnih svetovno priznanih strokovnjakov iz zdravstvenih ustanov po vsem svetu. Kritje je mogoče skleniti samostojno ali v okviru paketa nadstandard, ki vsebuje tudi kritja za specialiste in zdravila, operativne posege in rehabilitacije.

Ne smemo si privoščiti, da bi Bruslju vračali denar za digitalizacijo zdravstva

»Po navedbi našega partnerja MediGuide International se je na podlagi drugega zdravniškega mnenja v kar 82 odstotkih primerov predlagani načrt zdravljenja spremenil, v dvanajstih odstotkih primerov so se pacienti izognili operaciji in v šestih odstotkih primerov pa je bila diagnoza spremenjena, kar je zelo pozitivno vplivalo na zdravje pacienta,« pojasnjujejo v Prvi osebni zavarovalnici.

Dodajajo, da se posameznik po izdaji drugega mnenja lahko posvetuje prek telefona ali videokonference z zdravniškim konzilijem, pri tem pa je priporočljivo sodelovanje lečečega zdravnika, ki je postavil prvotno diagnozo in načrt zdravljenja. »Posameznik s paketom nadstandard si na ta način poleg naročanja na zdravstvene storitve 24/7 in organizacije termina pri specialistih v največ desetih delovnih dneh, tudi brez napotnice, zagotovi bolj celovit pristop do kakovostnega zdravljenja in hitrejše ozdravitve.«

Skupna zmaga, ne neuspeh enega

Pridobitev drugega zdravniškega mnenja je v slovenskem prostoru še vedno tabu, pojasnjuje Klemen Rupnik, direktor NYD klinike, ki je ena izmed 125 zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v okviru zavarovanja Prva zdravje. »Raje kot strokovnjakov neuspeh bi na pridobitev drugega mnenja morali gledati kot na skupno zmago, ki jo določa bolnikovo zdravje,« poziva.

Po študiji na kliniki Mayo pa je 21 odstotkov pacientov po pridobitvi drugega mnenja odšlo s popolnoma novo diagnozo, pri 66 odstotkih pa je bila diagnoza ocenjena kot delno pravilna, vendar jo je drugi zdravnik izboljšal ali na novo opredelil. »O pridobitvi drugega mnenja bi bolniki morali razmisliti, če imajo občutek negotovosti. Pogovor z drugim strokovnjakom lahko bolniku prinese več miru, zaupanja in razumevanja lastne bolezni. Odkrijejo se lahko še dodatne možnosti zdravljenja, zlasti če gre za redkejšo bolezen,« pravi Rupnik in spomni na ozke specializacije posameznih zdravnikov, kar pomeni, da se dnevno ukvarjajo s točno določenimi patologijami in imajo zato veliko izkušenj.

Z drugim mnenjem morda manj operacij

»Določene zdravniške odločitve so stvar diskrecije in zdravniki lahko isto situacijo ocenijo drugače,« v najnovejši številki nemške revije Hertz heute navaja kardiolog prof. dr. Thomas Meinertz iz Nemške fundacije za srce, bolniki pa vidijo, kako pogosto se zdravniške odločitve razlikujejo med seboj. Kot njegov članek povzemajo v reviji, pridobivanje drugega zdravniškega mnenja izvira iz vedno večje specializacije in diferenciacije v medicini. V primerih, ko je za diagnozo in zdravljenje na voljo več enakovrednih postopkov, je zanimanje za drugo mnenje vedno bolj pogosto. A uporabno je le, kadar je treba sprejeti pomembne zdravstvene odločitve brez časovnega pritiska, na primer pred priporočenim kirurškim posegom ali intervencijsko terapijo, opozarja kardiolog.

»Drugo mnenje pacientu lahko in mora pomagati pri odločitvi, ne sme pa ga vznemiriti ali omajati njegovega zaupanja v zdravnika,« še poudarja. V Nemčiji se po tem, ko so pred dobrimi petimi leti drugo zdravniško mnenje zakonsko regulirali in določili zdravstvena stanja, v katerih ga je mogoče pridobiti v okviru zdravstvenega sistema (predvsem kirurške posege), zanimanje povečuje, postopoma pa se širi tudi nabor stanj, ki omogočajo drugo mnenje.

Tudi globalno je drugo zdravniško mnenje v vzponu in lahko prispeva ne le k pacientovemu boljšemu razumevanju bolezni in oceni različnih možnosti zdravljenja, zmanjša lahko tveganje operacijskih zapletov, kar lahko vpliva tudi na stroške zdravstvenega sistema. Kot v poročilu o drugem zdravniškem mnenju ocenjujejo v Market research future, bo trg v prihodnjih letih poganjalo na eni strani staranje prebivalstva in s tem pogostost rakavih obolenj, diabetesa, srčnih bolezni itn., na drugi strani pa tehnologije, ljudje tudi čedalje pogosteje sklepajo zdravstvena zavarovanja.