V planinskih domovih unovčenih za 761.000 evrov bonov

Letošnja poletna sezona se je zaključila, najvišje vrhove je pobelil sneg in zbrani so prvi obrisi ocene uspešnosti, tudi kar se tiče izkoristka turističnih vavčerjev v kočah in postojankah. Po ocenah Planinske zveze Slovenije (PZS) so slovenske gore poleg izkušenih planincev privabile še več tistih obiskovalcev, ki se v preteklih letih niso odpravljali v gore. Tudi letos so bile najbolj obiskane koče v okolici Triglava, tam so Slovenci v poletni sezoni unovčili tudi največ turističnih bonov.
 
Poletna sezona se je konec septembra zaključila, a številne koče še niso zaprle svojih vrat. Kljub črnim pomladanskim napovedim so jo oskrbniki precej dobro odnesli. Nekaj časa spomladi sploh ni bilo jasno, na kakšen način bodo koče delovale oziroma sprejemale obiskovalce. Zaradi omejitve širjenja koronavirusa so v kočah veljali posebni ukrepi, ki jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

»Prenočitev je bilo za četrtino manj kot pretekla leta, vendar je bila zaradi več enodnevnih gostov in razmeroma dobre njihove potrošnje sezona v finančnem smislu dobra, ne najboljša, a boljša od pričakovanj glede na spomladanske razmere. Predvsem je bila boljša v nekaterih višjeležečih sredogorskih kočah, kjer je nekaj koč imelo celo izjemno dobro sezono, medtem ko je bila slabša v visokogorju, kjer so nekatere koče imele polovico manj prenočitev glede na pretekla leta,« je povzel strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar.

52.000 Slovencev in 18.000 tujcev

 
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo do vključno avgusta v planinskih kočah 25 odstotkov manj prenočitev v primerjavi s preteklimi, zelo uspešnimi leti. Število slovenskih gostov, ki so prenočili v planinskih kočah, se ni bistveno povečalo, bilo pa je precej manj tujcev. V slovenskih kočah jih je prenočilo le ena tretjina glede na zadnji dve leti. Po podatkih Sursa je tako do vključno avgusta v planinskih kočah prespalo približno 52.000 Slovencev, kar predstavlja 75 odstotkov prenočitev v planinskih kočah, in približno 18.000 tujcev. Na zmanjšanje števila prenočitev je vplivalo predvsem manjše število tujih gostov ter seveda ukrepi, zaradi katerih so koče sprejele manjše število gostov glede na svoje kapacitete.

»Ne glede na razmeroma velik padec števila prenočitev so v planinskih društvih zadovoljni s sezono. Manj je bilo prenočitev v visokogorskih kočah, kjer so nekatere imele za kar polovico manj prenočitev glede na pretekla leta. K sreči se je letos povečal obisk in predvsem število prenočitev v nekaterih sredogorskih kočah. Več je bilo prenočitev v kočah ob Slovenski planinski poti, saj opažamo, da se je v letošnjem letu povečalo število oseb, ki so hodile po tej naši prvi in najdaljši vezni poti,« so zapisali v poročilu pri PZS.


 

Zaradi koriščenja turističnih bonov več neizkušenih planincev
 

Letošnja sezona je sicer posebna še zaradi nekaterih drugih dejavnikov. V kočah je bilo precej več enodnevnih gostov, v kočah in na splošno v gorah in hribih je bilo veliko število oseb, ki sicer ne zahajajo v planinski svet, in opazno je bilo nekoliko večje trošenje za pijačo in hrano v planinskih kočah. Slovenski gost običajno poleg spanja porabi precej manj denarja v kočah v primerjavi s tujcem, letos pa v kočah opažajo, da so bili tudi domači gostje precej bolj »zapravljivi«. Oskrbniki so mnenja, da je veliko k temu pripomogla možnost koriščenja turističnih bonov.
 
Do 25. septembra letos je bilo v Sloveniji unovčenih 790.461 bonov v skupni vrednosti 107 milijonov evrov. Samo v planinskih domovih je bilo unovčenih 14.241 bonov (1,8 odstotka glede na število doslej unovčenih bonov) v skupni vrednosti 761.000 evrov (0,7 odstotka glede na celotno vrednost doslej unovčenih bonov).
 
»Koča na Poreznu, ki leži na 1585 metrih nadmorske višine in jo oskrbuje Planinsko društvo Cerkno, je v letošnji planinski sezoni poslovala dobro. V primerjavi s preteklimi leti je letošnja sezona rekordna. Prenočitev je bilo podobno kot lani, le delež tujcev je bil zelo majhen. Manj je bilo pohodnikov na Via Alpini. Povečalo se je število domačih gostov, tudi zaradi turističnih bonov. Opazili smo več neizkušenih planincev, ki smo jih prepoznali po neustrezni opremi, obnašanju, čudnih vprašanjih in željah glede postrežbe. Imeli smo probleme z zagotavljanjem zadostnega števila ljudi za delo v koči, posebno od sobotah in nedeljah,« je povedal predsednik PD Cerkno Ivan Rupnik.
 
Podobne izkušnje imajo tudi v kočah, ki jih upravlja Planinsko društvo Nova Gorica. »Letos so bili v naših kočah večinoma slovenski pohodniki, ki so med drugim koristili tudi turistične bone. Rečem jim pohodniki, ker niso planinci. Manjka jim osnovnega planinskega znanja in njihove potrebe so drugačne, zahtevnejši so. Drugače smo s sezono zelo zadovoljni, imeli smo veliko dela,« je povedala predsednica PD Nova Gorica Franka Zega.


 

Smeti odnesi v dolino

 
Večina obiskovalcev je upoštevala ukrepe, ki so bili zaradi covida-19 potrebni tudi v planinskih kočah. Pohvalno je, da so se v letošnjem letu za obisk gora in hribov odločili ljudje, ki sicer ne zahajajo v gorski svet. Vendar pa del »novincev« meče slabo luč na vse obiskovalce gora.

»Pri obisku koč in še posebno prenočitvah se je pokazalo nerazumevanje posebnosti gorskega sveta in nerazumna pričakovanja ponudbe v kočah. Hkrati pa so bili ti novi gostje v gorah vidno slabše opremljeni ali pa niso znali opreme pravilno uporabljati. Po informacijah Gorske reševalne službe je bilo letos več reševanj zaradi nepoznavanja terena, pomanjkljivih izkušenj in preseganja lastnih zmožnosti. Posebno pa je treba opozoriti na problem odpadkov in smetenja. Zaradi novih gostov, ki večinoma ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah,« je dodal Prašnikar.


 

Dom Valentina Staniča z novim sistemom za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov

 
Ena od novosti v planinskih kočah v letošnji sezoni je nov sistem za pridobivanje električne energije v Domu Valentina Staniča pod Triglavom (2332 metrov nadmorske višine, oskrbuje jo PD Javornik Koroška Bela). Naložba je del evropskega projekta Life Sustainhuts. Konec junija sta bila na domu nameščena fotovoltaični sistem nazivne moči 6000 W in vetrna turbina nazivne moči 1000 W skupaj z baterijskim skladom, nadgrajen je bil tudi nadzorni sistem ter sistem zajema ter obdelave obratovalnih podatkov. Sistem so testirali tri mesece vse do zaprtja planinske koče 20. septembra letos.

Investicijski del sta v sodelovanju Planinskega društva Javornik Koroška Bela izvedla slovenska partnerja Razvojni center za vodikove tehnologije in Planinska zveza Slovenije, medtem ko je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v partnerstvu zadolžena za raziskovalni del. Po izračunih so se zaradi omenjene naložbe okoljski vplivi objekta zmanjšali za najmanj 30 odstotkov. Po besedah predsednice tega društva, ki je odgovorna za oskrbovanje in delovanje koče, Olge Oven so bili do letos vajeni vsaj dve uri na dan uporabljati bencinski agregat, letos ga niso zagnali niti za minuto.

Planinska zveza Slovenije si sicer že vrsto let prizadeva, da bi pristojna ministrstva planinske koče in poti priznala kot del turistične infrastrukture, ki deluje v posebnih pogojih. Za to pričakujejo ustrezno podporo države, so omenili večkrat.

»V zadnjih letih smo ta prizadevanja še povečali z organizacijo mednarodnega posveta s prikazom rešitev, ki jih imajo na tem področju v sosednjih državah. S predstavniki gospodarskega ministrstva se že dve leti pogovarjamo o objavi razpisa, ki bi bil namenjen ekološki in energetski sanaciji planinskih koč. Objava razpisa je bila že večkrat najavljena. Ob obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na Okrešlju smo spet dobili zagotovila, da bo razpis objavljen še v tem letu, takoj ko bo rešeno tudi vprašanje o priznavanju lastnega deleža investitorja v obliki prostovoljnega dela, kot to omogoča zakon o prostovoljstvu. Aktivnosti v tej smeri potekajo in resnično upamo, da se uspešno zaključijo in da bo razpis dejansko objavljen,« je razložil podpredsednik PZS Miro Eržen.


 

Varno jesensko pohajkovanje

 
Vrhovi gora so pokriti z belo tančico. Njihova podoba je nakazala, da v naše kraje počasi prihaja zima. Vremenska napoved sicer obeta lepo jesen, ki je vedno mamljiva za osamljene potepe po gorah, ki so v tem času najlepše. Poskrbeti pa moramo tudi za svojo varnost, opozarjajo pri PZS. Zato naj ne bo odveč nasvet, da se s snegom obiskovanje gora spremeni.

»Dnevi so krajši. Temperature nizke, pogosto jih spremlja tudi veter, orientacijo pa nam slabša megla, ki v popoldanskem času zakrije podobo planin in vršacev. Planinske poti so mokre, višje lahko že pokrite s snegom, ki razmoči zemljo in jo spremeni v blato, na katerem korak tudi v najboljših planinskih čevljih ni varen. Pozno popoldne so te zaplate snega, blata in moče že pomrznjene in nevarnost za zdrs je velika. Če je možno, se jim izognimo, sicer je nujno, da uporabimo primerno opremo, dereze in cepin. Seveda ju moramo znati uporabljati. V nahrbtnik dodajmo dodatna topla oblačila, tanko kapo, rokavice zamenjajmo za debelejše. Če smo v poletnih dneh kdaj še lovili dan pri sestopu in nam je čisto na koncu uspel pridobiti nekaj svetlobe iz pametnega telefona, naj bo naglavna svetilka obvezen spremljevalec v nahrbtniku. Izberimo si cilje, ki so nekoliko lažji glede na naše izkušnje in znanje. Ta čas pa je tudi primeren za obnovitev znanja iz zimske tehnike in pregled opreme, kot so plazovna žolna, plazovni nahrbtnik, cepini in dereze. Poleg kvalitetnih planinskih čevljev ne bo odveč, če bo na glavi čelada, pod njo pa – pamet. Gore bodo počakale,« je k preudarnosti pozval tudi strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
 
Večina visokogorskih koč se v teh dneh zapira, le redke bodo ostale odprte predvidoma do vključno drugega konca tedna v oktobru. Za zdaj ostaja edina stalno odprta visokogorska koča Dom na Komni, do 18. oktobra bo odprt Vodnikov dom na Velem polju. Pretežni del planinskih koč v sredogorju v oktobru preide na zimski čas poslovanja, kar za večino pomeni odprtost ob koncih tedna in praznikih. Aktualne informacije glede odprtosti koč ima PZS objavljene tudi na spletni strani www.pzs.si/koce.php.