V Murski Soboti ne stavijo več na geotermijo

Murska Sobota – Čeprav sta dve novi geotermalni vrtini na obrobju mesta, vredni 3,2 milijona evrov, dovolj izdatni in imata temperaturo vode okrog 55 stopinj Celzija, stanovanj v Murski Soboti najbrž nikoli ne bo grela voda iz podzemlja. V nasprotju s prejšnjim vodstvom občine sedanje temu viru energije, čeprav je obnovljiv in brez izpustov v zrak, ni naklonjeno, zato so se zaradi zavlačevanja v številnih blokih odločili za prenovo kotlovnic in uporabo drugih energentov, kot je kurilno olje ali toplotne črpalke.



Nasprotovanje geotermiji se je v Murski Soboti začelo, ko je država začela podeljevati koncesije za rabo termalnih voda in zaračunavati koncesnine. Čeprav bi eno od že izvrtanih vrtin lahko uporabili kot reinjekcijsko in bi s tem dobili 80 odstotkov popusta pri plačilu koncesnine, je občinsko vodstvo ves čas operiralo le s polnimi zneski koncesnine in z izračuni, da bi bilo ogrevanje za stanovalce zaradi tega predrago. Župan Aleksander Jevšek neuporabo vrtin za ogrevanje še zdaj utemeljuje s podobnimi argumenti: »Geotermija je nedvomno naravna danost Pomurja in v redkih svetlih primerih tudi dobro izkoriščena, kot je to v Ocean Orchids v Dobrovniku in v Paradajzu v Renkovcih. Tu pa se zgodba o geotermiji tudi konča. Naredili smo veliko izračunov, a glede na odnos države do spodbud na tem področju se nam finančno ne izide. Naložba v reinjekcijo bi bila prevelika, koncesnina je visoka, potrebne bi bile tudi naložbe v prilagoditev kotlovnic in v cevne povezave, poleg tega pa ne moremo nikogar zavezati, da se mora priključiti prav na ta vir energije – zato smo ocenili, da bi bilo neodgovorno iti v daljinsko ogrevanje z geotermijo.«




 

Še iščejo možnosti

»Puške pa še nismo vrgli v koruzo,« pravi Jevšek, »priložnost vidimo v možnosti ogrevanja rastlinjakov na zemljiščih v bližini vrtin, kar bi kot občina spodbujali v različnih oblikah, saj bi s tem zagotovili samopreskrbo mesta z zelenjavo. Nekaj zanimanja morebitnih investitorjev je že, o rastlinjakih smo se pred kratkim pogovarjali z nekom, ki še noče biti javno imenovan, zanimanje pa je tudi za ogrevanje bazenov mestnega kopališča, nogometnega igrišča in večjih odjemalcev. Sami torej iščemo poti in možnosti, da bi vrtine postale koristne. Od vlade pa seveda pričakujemo spodbude, predvsem pri vzpostavljanju reinjekcijskih vrtin.«



Povsem drugače pa na iste zadeve gledajo v prvem slovenskem geotermalnem mestu, v Lendavi. Tam že desetletje z energijo geotermalne vrtine Le-2g ogrevajo okrog 600 stanovanj in nekaj javnih stavb. Po besedah direktorja Stanovanjskega podjetja Lendava Igorja Kolenka imajo s sistemom odlične izkušnje. »Sistem deluje odlično in je najbolj racionalen ter najmanj obremenjujoč za okolje. Zaradi nekoliko nizke temperature termalne vode, ki dosega 65 stopinj Celzija, moramo sicer ob daljših hladnih obdobjih vodo dogrevati s plinom, a kljub temu in kljub sistemu oblikovanja cen ogrevanja v naši državi, ki geotermalnemu sistemu ni naklonjen, imajo naši uporabniki drugo ali tretjo najnižjo ceno ogrevanja v državi. Pri tem pa pozimi Lendava nikoli nima težav z onesnaženostjo zraka z delci Pm10, kot se to redno dogaja v Murski Soboti. V našem upravljanju je tudi nekaj stanovanjskih blokov, ki se še vedno ogrevajo s kurilnim oljem, in cena ogrevanja je tam občutno višja.«
 

Lendavčani razmišljajo o geotermalni elektrarni

Tudi lendavski župan Janez Magyar je zadovoljen z zdajšnjim sistemom, ki ga sicer kot koncesionar upravlja Petrol. Sam pa se ogreva za to, da bi se v Lendavi geotermija razvijala hitreje. »Namesto propadle rafinerije nafte bi radi, da se tu razvija ta, okoljsko neoporečna oblika pridobivanja energije. Prav v našem koncu geologi ocenjujejo, da so geotermalni potenciali v večjih globinah največji v državi, in zato bi radi, da bi pri nas nastala prva geotermalna elektrarna v državi, ob njej pa bi se potem lahko razvilo kmetijstvo v rastlinjakih, ogrevali bi lahko še več stanovanj in še kako drugače izkoristili to energijo. Mi se trudimo v tej smeri, svoje pa bo morala narediti tudi država s spodbudami in z manj zapletenimi postopki.«