V Luki Koper 15 odstotkov manj tovora

Pandemija je glavni krivec, ni pa edini, da se je pretovor Luke Koper v prvem polletju zmanjšal za 15 odstotkov. S polletnim poslovanjem so se seznanili nadzorniki podjetja, uprava pa ga bo predstavila na sredini skupščini delničarjev.

Predsednik uprave Dimitrij Zadel je ugotovil, da je padec zelo podoben tistemu v italijanskih pristaniščih ob severnem Jadranu. Tu so beležili manjši upad pretovora kot v drugih delih Evrope. Celokupen pretovor se je v Trstu zmanjšal za 14,5 odstotka, v Ravenni za 19,7 odstotka, v Benetkah pa za 12,4 odstotka.


 

Pretovor vozil Kopru upadel najmanj v Sredozemlju

V Kopru so v šestih mesecih pretovorili 478.656 kontejnerjev (3,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani), v Trstu pa 376.251 zabojnikov (3,8 odstotka manj). Tako Ravenna, Benetke, Hamburg in Rotterdam so zabeležili večji upad pretovora kontejnerjev kot v Kopru. V koprskem pristanišču so pretovorili 271.859 avtov (ali 20,5 odstotka manj kot v polletju lani), a še veliko večji padec so imeli v Valenciji (37-odstotnega) in Barceloni (47-odstotnega), zato je trenutno Koper najuspešnejši po številu pretovorjenih vozil v Sredozemlju.


 

Dobiček pred obdavčitvijo manjši za 42 odstotkov

V Luki se je kar za 32 odstotkov znižal pretovor generalnih tovorov, za 14 odstotkov tekočih tovorov in za 26 odstotkov sipkih in razsutih tovorov. Čisti prihodki od prodaje so ob polletju znašali 107 milijonov evrov in so bili za 11 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 17 milijonov evrov, to je za 42 odstotkov nižji EBIT kot v lanskem prvem polletju.

Nižji dobiček je predvsem posledica pandemije, višjih stroškov dela zaradi velikega povečanja zaposlenih in na račun pretovorne takse za drugi tir, ki so jo začeli plačevati marca 2019.