Na današnjem programskem in volilnem kongresu v Levici napovedujejo, da bodo načeli tri teme, in sicer o prihodnosti dela, demokracije in okolja, ki jih bodo pospremili – kot so napovedali v predkongresnih dogodkih – z več zakonodajnimi predlogi. V tem tednu so že vložili predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, napovedujejo pa še vsaj zakon o podnebni politiki in zakon, ki bi v malih in srednjih podjetjih, kjer gredo lastniki v pokoj in nimajo naslednika, ki bi mu ga predali, zaposleni lahko ustanovili zadrugo.
Vladajoča SDS v njihovem programu vidi podržavljanje in omenja njihovo skrajnost, celo prepoved delovanja.
Luka Mesec, koordinator Levice, ki se za to funkcijo poteguje znova, je o tem govoril tudi na zadnji seji državnega zbora: »Zgodovina je tega polna. Ko ti zaradi nesposobnosti stvari uidejo iz rok, iščeš grešne kozle in notranje sovražnike, razglasiš opozicijo za protiustavno in strašiš pred državljansko vojno.«
Stranke nekdanje vlade
Marjana Šarca sicer še vedno kaj povedo o zahtevnosti sodelovanja z nekdanjo zunajkoalicijsko partnerico, po odhodu katere je sledil Šarčev odstop, a po zagotovilih Levice so v zadnjem letu vlade Janeza Janše vzpostavile LMŠ, SD, Levica in SAB razmere za polno sodelovanje. Z njimi so pripravljeni iti celo v predvolilno koalicijo, osnova pa bi lahko bila programska izhodišča Koalicije ustavnega loka, v katerih so po njihovem mnenju že očrtane razvojne, socialne in zelene politike.
»Če pustimo ob strani dnevno meteorologijo in folkloro državnega zbora, moram pohvaliti sodelovanje zlasti zadnjega pol leta. Čas je za odgovorno in državotvorno vlado. Če gledam samo glavnico, dolg za letošnje leto in naslednjih deset let znaša 26 milijard. Potrebujemo vlado brez dodatnih aneksov,« komentira
Franc Trček,
ki je iz Levice prestopil v SD, a ob tem dodaja, da vseeno potrebujemo vlado in koalicijo, kjer se bodo vsi sposobni pogovarjati tudi z delodajalci in z vsemi oblikami podjetnosti in podjetnikov. »Najprej moraš nekaj vzeti, da bi potem imel debato, kako nekaj prerazporejati,« pravi.
»Na ravni alternativnega premisleka novega modela politične ekonomije, ki ga potrebujemo, bi si želel žlahtne skrajnosti. Čakam, da se rodi neki novi Mladen Dolar, križan z Alenko Zupančič, ne pa Slavoj Žižek, ki je zame konservativec,« pa Trček odgovarja na vprašanje o njihovi skrajnosti. Sami se na današnjem kongresu, kjer bodo začeli tudi vsaj teden dni dolge volitve na daljavo v 25-članski svet – izmed članov sveta stranke se voli tudi koordinator stranke – želijo predstaviti, kot pravi Žižek, kot edina stranka prihodnosti, ker edini razmišljajo o oblikovanju drugačne prihodnosti, ki ne bi bila zgolj podaljševanje sedanjosti, ki jo poznamo.
Komentarji