Komu verjeti ob epidemiji covida-19, ko se v javnosti pojavljajo najrazličnejše, tudi nasprotujoče si informacije?

Na to so odgovarjali najeminentnejši slovenski zdravniki, združeni v Slovenski medicinski akademiji, ki so svoje kolege zdravnike pozvali, naj se, preden nastopijo v javnosti, prepričajo, ali so njihove trditve znanstveno podprte.
 

Lažni preroki

»Epidemija covida-19 je ena najhujših groženj človeštvu v zadnjem stoletju. Naš zdravstveni sistem deluje na robu zmogljivosti, razmere so težke. Proti covidu ni ne zdravila ne cepiva, na voljo so le preventivni ukrepi. Vsak posameznik prispeva k epidemiji,« je dejal prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije in opozoril na »lažne preroke«, ki dvomijo o resnosti epidemije in učinkovitost ukrepov, kot sta nošenje mask in omejevanje stikov med ljudmi.



Najbolj ga boli, da so skeptiki, ki razširjajo mnenje, ki ni podprto z znanostjo, tudi »kolegi zdravniki, ki predstavljajo epidemijo kot minorno težavo«. Po njegovih besedah si je stroka edina, skeptikov je manj kot odstotek, a jim nekateri mediji kljub temu namenjajo celo enako težo kot tistim, ki predstavljajo z znanostjo podprto medicino.

Odgovornost zdravnikov: ne škoduj

»Kadar govorimo o sodobni zahodni medicini, govorimo o znanstveno utemeljeni medicini,« je za laike pojasnil prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana, »in čeprav znanost temelji na dvomu, se mora vsakdo, ki nastopi v javnosti, zavedati družbene škode, ki jo lahko povzroči.«

V času epidemije je še posebno pomembna zapoved »Primum non nocere – ne škoduj«, je poudaril tudi nevrolog​ prof. dr. David B. Vodušek. Nepremišljene izjave zdravnikov v času epidemije so kot ravnanje humorista, ki je sredi zatemnjene kinodvorane zakričal »gori«, s tem povzročil paniko in nekaj nepotrebnih smrti ljudi, ki so brez razloga bežali iz dvorane, je ponazoril Vodušek.

Kje je zdravniška zbornica

»Še pred nekaj meseci so bili virusi ozko strokovno področje mikrobiologov in infektologov, v Sloveniji se je z njim ukvarjalo pet ali šest strokovnjakov, danes se z njim ukvarja celotna javnost in vsi zdravniki,« je dejal prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete UL. A medicina je razvejena in »vsi« niso strokovnjaki za področje virusov, niso vajeni brati znanstvenih člankov, ki jih najdejo v svetovni literaturi, zato so mogoče tudi napačne interpretacije.



Ihan, ki je kot mikrobiolog v času epidemije eden najbolj izpostavljenih zdravnikov v javnosti, je ocenil, da je »epidemija trenutno ni obvladljiva, prepuščeni smo viharju kot barka na morju. Ko je okuženih več kot odstotek prebivalstva, je virus nemogoče zadržati zunaj bolnišnic: bolnik, ki pride v bolnišnico iz drugega razloga, odide okužen s covidom-19,« je opisal moč virusa in nemoč medicine.



Ljudje zaradi neprijetnega življenja v karanteni hodijo tudi bolni naokoli, po nakupih, in ploskajo vsakemu mnenju, ki jih v tem podpre. V takih razmerah so zelo problematične izjave zdravnikov v javnosti, ki so v nasprotju z dognanji znanstveno podprte stroke. Zdravniška zbornica bi jih zaradi stališč, ki niso znanstveno podprta, pred epidemijo klicala na razgovor, jim omogočila dodatno izobraževanje, epidemija pa je delovanje zbornice ohromila, je dejal Ihan, ki vendarle pričakuje ukrepanje zbornice v primeru nestrokovnih zdravniških izjav.

Forum za strokovne razprave

Slovenska medicinska akademija je vzpostavila forum, namenjen predvsem zdravnikom za razjasnitev strokovnih vprašanj in dilem v primeru dvoma. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Alojz Ihan, ki se kot mikrobiolog že veliko let ukvarja z virusi.

Zdravniki so tudi medije prosili, naj tudi novinarji preverjajo, kaj objavljajo. »Potrebna je ničelna toleranca do nepreverjenih, senzacionalnih informacij,« je dejal prof. dr. Zlatko Fras.