V UKC Ljubljana zasedena že polovica postelj intenzivne nege

Ljubljana – Pričakovano z epidemiološko sliko število obolelih raste, je dejal vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb. V prihodnjih dneh pričakujejo, da bo glede na neugodne razmere število še naraščalo. »Za določen obseg bolnikov s covidom-19 smo pripravljeni tako na navadnih oddelkih kot na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Če bodo številke presegle potencial, ki ga imamo pripravljenega, pa bo težava. Imamo načrte, kako povečevati število postelj, a se moramo zavedati, da ni države na svetu, ki bi lahko v nedogled povečevala število postelj,« je dejal Jereb.

V UKC Ljubljana je trenutno zasedenih 34 navadnih in osem intenzivnih postelj, pripravljenih pa imajo 16 intenzivnih.
Zato je treba po Jerebovih besedah omejiti število novih okužb, kar pa lahko po njegovih besedah naredimo le, da se vsi skupaj združimo v upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni: »Dejansko že razmišljamo, da se bomo prestrukturirali v covid bolnišnico. Že delamo v tej smeri, saj zmanjšujemo število bolnikov, ki niso oboleli za covidom-19 tako na intenzivnem kot navadnih oddelkih.« Zdaj obstoječa Infekcijska klinika naj bi tako sprejemala le še bolnike s covidom, medtem ko se bodo preostali zdravili v bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški.

Selitev v Šiško se še ni začela, je pa to rezervna lokacija, o kateri razmišljajo. Kader je po besedah govornika ključen problem, o katerem so govorili že nekaj časa in se je v času covida zgolj demaskiral: »Tudi če opremimo 40 intenzivnih postelj, nismo še nič naredili, če ne bomo imeli ustrezno usposobljenega kadra.«

Za deset intenzivnih postelj potrebujejo 50 medicinskih sester, a kot je dejal Jereb, tega idealnega standarda niso nikoli dosegli.
Določen del kadra lahko prerazporedijo, a zahteva delo na intenzivni enoti specifična znanja, ki jih je mogoče pridobiti le skozi šolanje in prakso. »To so življenjsko ogroženi bolniki, pri katerih so možni zapleti, ki jih je treba znati prepoznati in ukrepati,« je pojasnil Jereb.
 

Zbolevajo vse mlajši

Na intenzivni enoti ljubljanske infekcijske klinike je najmlajša bolnica stara 47 let, najstarejši 81 let, trije od bolnikov v intenzivni enoti pa nimajo nobene sočasne kronične bolezni. Jerebu se zdi skrb vzbujajoče, da je povprečna starost bolnikov, ki jih zdravijo na tamkajšnjem oddelku, 57 let. V povprečju so oboleli za covidom torej mlajši, kot so bili v prvem valu.
»Covid-19 je bolezen, pred katero ni varen nihče, zbolevajo tudi mlajši in tudi ti so lahko potencialno ogroženi,« je znova opozoril zdravnik.

Potek bolezni je po njegovih izkušnjah podoben, kot je bil v prvem valu. Potek bolezni se navadno poslabša šesti do sedmi dan in tako je bilo tudi pri bolnikih, ki jih zdaj zdravijo na intenzivnem oddelku. Se pa lahko stanje poslabša v nekaj urah. Zadnji bolnik, ki je bil sprejet včeraj, je imel izredno nagel potek bolezni in so ga morali takoj ob prihodu intubirati in ga priključiti na aparat za umetno predihavanje pljuč. Takoj zato Jereb poudarja, da virusa ne gre podcenjevati. »Stroka ga ne podcenjuje, pač pa se bojim, da večina slovenske javnosti še vedno ne verjame, da gre za nevarno in smrtno bolezen,« je še dodal.

V prvem valu je bila smrtnost v Sloveniji 31 odstotkov in je v primeru te bolezni večja, kot je pri drugih boleznih, ki jih zdravijo v intenzivni enoti. V obdobju drugega vala epidemije so v Jerebovi enoti umrli štirje bolniki, vendar jih je še nekaj v akutni fazi in ni jasno, kako se bo zdravljenje končalo.

V državi se trenutno v bolnišnicah zdravi 70 oseb, v intenzivni enoti pa 15. V UKC Maribor so na intenzivni terapiji trije bolniki, na navadnih oddelkih pa se jih zdravi dvajset.