V boj za ženske pravice, kakršne so imele nekoč

Dobrnič – »Tisti čas je zelo zaznamoval ne le žensko gibanje, ampak tudi narodno-osvobodilno borbo. Prvi ženski kongres je pomemben predvsem zaradi zagotovitve ženske enakopravnosti v družbi,« je zbranim v Dobrniču ob 75-obletnici kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) med drugim povedala nekdanja poslanka v italijanskem parlamentu slovenske narodnosti Tamara Blažina.



Več kakor tritisoč ljudi vseh generacij se je včeraj udeležilo te pomembne obletnice kongresa SPŽZ na Dolenjskem, ki je od 16. do 18. oktobra 1943. potekal v tem delu države. Ponosno so plapolale slovenske tribarvnice, kakor tudi 52 partizanskih praporov in nekdanje zastave s peterokrako zvezdo v sredini. 

Ženske zahtevajo pošteno plačilo

Izjave številnih žensk, udeleženk današnjega praznovanja, so si zelo podobne. Želijo si stabilno družbo, v kateri bi našle svojo priložnost. Želijo si delovna mesta, na katerih bi bile za opravljeno delo pošteno plačane.



Pričakujejo zdravstveno oskrbo in socialno državo, predvsem pa potrebujejo občutek miru in varnosti. In to, čeprav ne živijo sredi vojne vihre, naše sogovornice pravzaprav tudi najbolj pogrešajo.



»Današnje praznovanje mi veliko pomeni, saj so si ženske v tistih daljnih časih izborile volilno pravico. Takrat so nam naše tovarišice izborile pravice, ki jih današnja družba ne spoštuje, zato se moramo za njih žal boriti tudi v t. i. demokratični družbi. Poglejte, kako se žensk otepajo v državnem zboru,« je za spletno Delo povedala Štefka Rosolnik iz Ljubljane. Anica iz Novega mesta pa je prepričana, da se diskriminacija žensk kaže na vsakem koraku, predvsem pa na delovnih mestih, saj nimajo toliko pravic, kakor so jih imele v času samoupravnega socializma. Pravi, da je sama sicer že 15 let upokojena, a to, kar se dogaja danes, ko novodobni kapitalisti mlada dekleta in žene izkoriščajo na vsakem koraku, ne vodi nikamor. »Očitno bo potrebna še ena revolucija, da si svoje nekdanje pravice spet izborimo,« je rekla sogovornica, ki priimka ni želela razkriti.

Nežni spol je žrtev seksističnih izjav

Slavnostna govornica Blažinova je prepričana, da so ženske v slovenski družbi dosegle velik napredek v politiki in v gospodarstvu, kar je treba skrbno čuvati. »Če pa se ozremo okoli nas lahko z grenkobo ugotovimo, da doživljajo ženske v raznih krajih sveta še veliko krivi in diskriminacij, predvsem zaradi verskega fanatizma. A tudi tu, na razvitem zahodu, ni vse  kot bi moralo biti.



Po eni strani gospodarska kriza z naraščanjem brezposelnosti, predvsem med ženskami, po drugi strani nasilje nad njimi,« je prepričana govornica, ki se je zavzela, da tudi Slovenija ratificira t.i. konvencijo iz Istanbula o preventivi in boju zoper nasilje nad ženskami. V današnjem času so namreč ženske tarča subtilne diskriminacijske politike, ki se izraža tudi s seksističnimi izjavami in nastopih uglednih javnih predstavnikov. Zato je dobrodošel nov protagonizem žensk, ki se širi po svetu in postaja vse bolj viden in glasen pri zagovarjanju ženskega dostojanstva in subjektivnosti.



Govornica je prepričana, da se nad Evropo zgrinjajo temni oblaki, saj se marsikje uveljavljajo desničarske in nazadnjaške sile, nevarni populizmi, dvigujejo se zidovi, umetno narašča strah pred priseljenci. Nasprotuje rasističnim in ksenofobnim geslom in akcijam. V številnih državah se snujejo nacistične in fašistične skupine.

»Pod vprašajem je sama bodočnost Evropske unije, ki nam je, kljub nekaterim nedorečenostim in pomanjkljivim ali celo zgrešenim izbiram, sedem desetletji zagotavljal mir, napredek in uživanje človekovih pravic. Če izhajam iz lastne italijanske izkušnje moram izraziti veliko zaskrbljenost, še posebej po zadnji volilni preizkušnji v državi in v deželi Furlaniji Julijski Krajini. Prav zaradi vsega tega danes ni več časa za brezbrižnost, za oklevanje in za opravičevanje. Ne, današnji čas terja ponovno od vsakegaod nas večjo angažiranost, večje zavedanje in  odgovornost. Še zlasti velja to za mlajše generacije, ki so poklicane, da vzamejo lastno usodo v svoje roke,« je povedala Blažinova in sklenila z besedami, da je treba spomin na preteklost čuvati tudi zato, ker je zgodovina najboljša učiteljica, saj bi bilo za Evropo in vsakega njenega državljana pogubno v primeru zmage protievropskih in nacionalističnih sil.