Ustvariti prijaznejše pogoje za življenje Slovencev

Ker duševno zdravje prebivalcev Slovenije ni dobro, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpeljal 2. Festival duševnega zdravja, ki je bil namenjen splošni javnosti. Pred in v mariborskem stadionu Ljudski vrt so izpeljali vrsto praktičnih delavnic in okroglih miz, obiskovalci pa so lahko poiskali številne informacije na kar 60 stojnicah.

Lani v Ljubljani, letos v Mariboru – v prihodnjih letih se bo festival selil po Sloveniji -, je NIJZ izpeljal 2. Festival duševnega zdravja, ki je z raznolikimi vsebinami namenjen vsem prebivalcem Slovenije: najmlajšim in otrokom, mladim, staršem, zaposlenim in starejšim. Zato so bile tudi vsebine, ki so jih predstavljali na celodnevnem dogodku, raznolike in primerne za zelo različne potrebe ljudi.

Na tak način NIJZ, ki je festival izpeljal v sodelovanju z Mestno občino Maribor, želi spremeniti sedanje razmere na področju duševnega zdravja, ki so se sicer v zadnjem desetletju ali več nekoliko spremenile vsaj tako, da področje ni več tako stigmatizirano, kot je bilo nekoč.

Vendar pa, je ob otvoritvi dejal dr. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, duševno zdravje v Sloveniji ni dobro, tako kot tudi razmere v družbi in na splošno niso prijazne duševnemu zdravju. Izpostavil je številne dejavnike, ki negativno vplivajo na duševno zdravje ljudi, kot so stres, različne krize, podnebne spremembe, kar vse ustvarja neko negotovost. »Na nas je, da ustvarimo pogoje za prebivalce, ki bodo omogočali izboljšanje trendov oziroma bodo ustavili negativne trende na področju duševnega zdravja,« je dejal Ivan Eržen.

»Soočamo se s številnimi izzivi na področju duševnega zdravja,« pravi tudi Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ. Reklamne kampanje o duševnem zdravju niso dovolj, zato so lani prvič pripravili festival, s katerim želijo spremeniti razmere na področju duševnega zdravja, obenem pa različnim organizacijam, ki delujejo na tem področju, omogočiti, da se čim bolj približajo ljudem.

Spekter duševnega zdravja je zelo širok, je izpostavil Matej Vinko, saj zajema na eni strani wellnes, na drugi pa kršitve osnovnih človekovih pravic: »Duševno zdravje niso samo duševne motnje, ni samo psihološko blagostanje, blaginja, radost in sreča, ampak je duševno zdravje vse to. Na festivalu želimo vso to raznolikost zbrati na enem mestu.« Zato so se na res številnih stojnicah predstavljale organizacije, kot je Slovenska mreža zdravih šol, Kralji ulice, zavod Hrastovec, Sožitje Maribor, Slovenska filantropija, Šent, Društvo psihologov Slovenije, hospic, Zveza prijateljev mladine …

Že prvi festival je pokazal, da so tovrstne predstavitve vseh, ki delujejo na področju duševnega zdravja, koristne, podobno pa so ugotovili tudi z izpeljavo številnih delavnic in okroglih miz. »Vsakdo lahko najde nekaj, kar mu lahko koristi,« pravi Matej Vinko, ki je izpostavil tudi možnost povezovanja in sodelovanja med organizacijami, ki se predstavljajo na stojnicah. To je še posebej pomembno, je nadaljeval: »Medsektorska prepletenost je ključnega pomena pri tem, kaj bomo v prihodnje naredili na področju duševnega zdravja.«

Rešitve na področju duševnega zdravja ne morejo biti naloga zgolj in samo zdravstvenih služb in svetovalnih služb v šolah: »Rešitev je lahko le pisana paleta rešitev, ki odgovarjajo na potrebe prebivalcev. To so lahko zelo različne stvari, ki pa so vse razvrščene na hipotetični časovnici zdrsa iz duševnega blagostanja v duševno motnjo ali duševno stisko.« Strokovnjaki in odločevalci se tega zavedajo.