Ustavno sodišče pritrdilo državnemu svetu glede kmetijsko-gozdarske zbornice

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom razveljavilo del zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS in določa, da v zbornico ne morejo biti izvoljene osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih člani politične stranke. S tem je ustavno sodišče pritrdilo pomislekom Državnega sveta, ki je na »neupravičeno omejevanje« pasivne volilne pravice opozarjal skozi celoten zakonodajni postopek, so sporočili z Državnega sveta, kjer so zahtevali oceno ustavnosti zakona.

Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 4. aprila, razveljavilo 5. odstavek 12. člena zakona, ki je bil v zakon dodan z dopolnitvijo, sprejeto oktobra lani v ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta.

Odstavek je določal, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška –, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.

S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje, izhaja iz odločbe, ki jo je danes objavil državni svet. Ta je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal že v zakonodajnem postopku. Ko je bila septembra lani novela sprejeta, je nanjo izglasoval odločilni veto. DZ je v ponovnem odločanju oktobra novelo znova sprejel.

Novelo so v parlamentarni postopek sredi maja lani vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedanjo kmetijsko ministrico. Predlagatelji so omejitev pasivne volilne pravice med drugim utemeljevali s tem, da naj bi preprečila konflikte interesov in korupcijska tveganja ter zagotavljala avtonomijo in »depolitizacijo« organov KGZS. Vlada je med drugim menila, da določba kljub pomislekom o morebitni neskladnosti z ustavo temelji na legitimnem cilju zagotavljanja javnega interesa in transparentnosti pri delovanju zbornice. 

Državni zbor je novelo zakona sprejel 20. septembra lani, Državni svet pa je nanjo izglasoval veto, vendar jo je državni zbor znova potrdil, pri čemer so mu nasprotovali poslanci opozicije in večina poslancev SD. Novela je začela veljati 11. novembra lani.