Neomejen dostop | že od 9,99€
Lovilec IMSI je nekakšna lažna bazna postaja, na katero se povežejo vsi mobilni aparati, ki so v njeni okolici, saj je signal lovilca močnejši od signala primarne bazne postaje. Prestreže vse mobilne naprave v njegovem dosegu in neposredno prestreza podatke uporabnikov mobilnih naprav, tega pa uporabnik niti ne more zaznati niti na to ne more vplivati.
Gre za prenosne lažne bazne postaje mobilne telefonije, s katerimi je mogoče slediti in locirati posameznega uporabnika mobilne telefonije, dobiti njegovo številko, v bolj zmogljivih tipih naprave pa mu je mogoče tudi prisluškovati.
Šarčev minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar nam je leta 2019, ko so sporno novelo kazenskega zakonika pripravili, v intervjuju za Sobotno prilogo priznal, da je slovenska policija v preteklosti že kupila dve tovrstni napravi. Vsi stroški nabave so znašali okrog 1,2 milijona evrov, a je zatrdil, da ju od leta 2012 ni uporabljala, čeprav so nekateri kazenski odvetniki zaradi izkušenj v posameznih primerih ocenjevali, da to ne drži.
Ustavno sodišče je sporna člena, ki bi uporabo »lažnih« baznih postaj omogočilo, torej razveljavilo. Kot je med drugim zapisalo, je namreč »bistvena obteževalna lastnost lovilca IMSI širok zajem podatkov, saj zbira podatke o vseh mobilnih napravah, ki so v njegovem delovnem območju. V tej lastnosti se bistveno razlikuje od do zdaj znanih in urejenih prikritih preiskovalnih ukrepov.«
Gre za ukrep, ki ga v fazi pridobivanja podatkov ni mogoče izvajati osredotočeno, niti glede oseb niti glede naprave ter kraja zajema.
Čeprav je tudi pri nekaterih drugih prikritih preiskovalnih ukrepih jasno, da se bodo z njimi pridobivali podatki ne le o osumljencu, za katerega je ukrep odrejen, ampak tudi o drugih osebah, ki prek nadzorovanega komunikacijskega sredstva z njim stopijo v stik, pa je uporaba lovilca IMSI še vedno specifična, je ocenilo ustavno sodišče, neizogibno namreč pomeni prikrito pridobivanje podatkov od oseb, ki sploh niso v stiku oziroma nikakor niso povezane z osebo, proti kateri se ukrep izvaja.
Podatki o teh osebah se neizogibno zbirajo zgolj zato, ker so njihove mobilne naprave na delovnem območju lovilca IMSI, saj ta zajame, kot navedeno, vse mobilne naprave v svojem delovnem območju.
V fazi uporabe lovilca IMSI zbiranja podatkov sploh ni mogoče izvajati osredotočeno. Ukrep je mogoče osredotočiti šele v kasnejši fazi obdelave vseh zbranih podatkov s prepoznavo relevantnih številk osebe, za katero je bil ukrep odrejen.
Ustavno sodišče še izpostavlja, da je lovilec IMSI naprava, ki se lahko uporablja za različne vrste in generacije mobilnih omrežij, za nešifrirane in tudi nekatere šifrirane komunikacije.
Naprave sicer poleg prestrezanja klicev in besedilnih sporočil lahko ugotovijo lokacijo mobilnika, mimo omrežja lahko sprožijo klice ali celo pošiljajo SMS-sporočila. Lovilec lahko telefon do ponovnega zagona onesposobi ali pa mu po hitrem postopku izprazni baterijo, nanj namesti zlonamerno kodo, s tihim klicem je mogoče na daljavo vklopiti mikrofon telefona in tako mobilnik spremeniti v prisluškovalno napravo.
Presojo ustavnosti členov kazenskega zakonika so zahtevali poslanci SDS in Levice.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji