Usmerjeni v bolj trajnostno izdelavo cementa

V Salonitu Anhovo so usmerjeni v zniževanje ogljičnega odtisa pri proizvodnji cementa, prav tako pa uvajajo nove tehnološke rešitve, s katerimi stalno zmanjšujejo svoje vplive na okolje.

Svetovno porabo betona danes merimo v kubičnih kilometrih. Betona porabimo več kot vseh drugih gradbenih materialov skupaj. Na primer letno na globalni ravni porabimo 10 kubičnih kilometrov betona in le dva kubična kilometra opeke, 1,3 kubična kilometra lesa in desetino kubičnega kilometra jekla. Torej govorimo o ogromnem materialnem toku, ki je pretežno lokalen. Zaradi tega velikega obsega proizvodnja cementa predstavlja v svetovnem merilu okoli  7 %¹, v Sloveniji pa 5 %² izpustov CO₂.

Večja energetska učinkovitost

V Salonitu Anhovo že nekaj desetletij delajo na nižanju ogljičnega odtisa njihove proizvodnje - učinkoviti načini, s katerimi zmanjšujejo emisije  CO₂, so uporaba alternativnih goriv, delno nadomeščanje klinkerja z različnimi mineralnimi dodatki in optimizacija energetske učinkovitosti tehnološkega procesa.

Srednjeročno želijo maksimalno izkoristiti že poznane tehnologije in z njihovo implementacijo narediti nadaljnje korake k znižanju CO₂ odtisa. V naslednjih 10 do 15 letih bodo lahko uvedli tehnologije, ki so še v razvoju in bodo omogočale razogljičenje proizvodnje cementa.

Za nadaljnje faze razvoja je zelo pomembna proučitev možnosti zajemanja CO₂, čemur lahko sledita dve možnosti: hramba CO₂, kar se strokovno imenuje CCS – Carbon Capture and Storage, ali pa CCU – Carbon Capture and Utilization, kar pomeni pretvorbo zajetega CO₂ v nekaj novega. Vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije (t. i. zeleni vodik), bo imel v prihodnosti pomembno vlogo pri razogljičenju industrijskih procesov. Ogljikov dioksid, ki ga bodo pridobivali z zajemom, bo mogoče spajati z vodikom in pri tem pridobiti različne ogljikovodike. Ti služijo kot surovina za proizvodnjo različnih umetnih materialov – plastike, gume in drugih organskih materialov. Tehnologije na teh področjih se še razvijajo, a so v Salonitu Anhovo prepričani, da prinašajo velike priložnosti in potencial.

FOTO: Salonit Anhovo

Vzpostavitev zaprtega kroga proizvodnje cementa

Uporaba vodika za spajanje z ogljikovim dioksidom in pretvorba v nekaj novega je možnost, da se vzpostavi zaprt krog ogljikovega dioksida iz proizvodnje cementa. Proces je podoben fotosintezi, ki poteka v naravi. Energijo pridobimo iz sonca in jo najprej skladiščimo v vodiku, nato v ogljikovodikih (plastika, guma). Izdelki iz plastike in gume služijo kot uporabni izdelki, po zaključku življenjske dobe pa postanejo vir energije za proizvodnjo cementa kot alternativna goriva.

Evropska unija podpira razvoj vodikovih tehnologij

Proizvodnja zelenega vodika, ki je proizveden s pomočjo obnovljivih virov energije, je trenutno še v povojih in lahko pokrije le manjši del potreb industrije. Danes se namreč večina vodika izdela iz fosilnih goriv. »Preden bomo imeli na voljo dovolj zelenega oz. čistega vodika, bo potrebnih še veliko aktivnosti,« pravijo v Salonitu Anhovo in dodajo, da Evropa močno podpira razvoj proizvodnje čistega vodika, ki bo eden od stebrov zelene transformacije. Zato se Salonit Anhovo aktivno vključuje v mednarodne pobude na tem področju, kar pomeni tudi povezovanje s proizvajalci zelenega vodika. Poudarjajo namreč, da ni njihov cilj, da vse naredijo sami, zato bo pomembna predvsem integracija v širši obseg panog in v celotno vrednostno verigo v širši regiji.

Evropska unija odločno podpira razvoj vodikovih tehnologij, prav tako je oblikovala strategijo razvoja trga, na katerem bo vodik odigral pomembno vlogo kot novi čisti energent. Vodikova strategija Evrope spodbuja razvoj vodikovih ekosistemov, ki vključujejo celotno vrednostno verigo – proizvodnjo, transport in porabo. Spodbujajo razvoj t. i. vodikovih dolin (angl. hydrogen valleys), kot jih poimenujejo na evropski ravni. Vizija Evrope je, da te doline nekoč poveže med sabo v celosten vseevropski vodikov ekosistem. »Mi smo v severnojadranski regiji in podpiramo gradnjo vodikove infrastrukture v njej. Naša širša regija je tudi logistično zelo pomembna. Smo eden od akterjev, ki podpira ta razvoj,« sporočajo iz Salonita Anhovo.

FOTO: Salonit Anhovo

Vodikova polnilnica v Anhovem

Čeprav se zajem ogljikovega dioksida in razvoj vodikovih dolin zdita še precej oddaljena, že obstajajo sektorji, v katerih je vodikova tehnologija bolj razvita, med njimi je na primer promet. V Salonitu Anhovo že raziskujejo možnosti uporabe vodika za transport materialov do strank. Zato so novembra lani v cementarni odprli prvo delujočo vodikovo polnilnico v Sloveniji, s čimer zasledujejo svoje prve cilje zelenega prehoda.

»Tovornjaki, ki prevažajo cement, se vedno vračajo na isto točko. Torej za ta korak ne potrebujemo velike vodikove infrastrukture, dovolj bo ena polnilnica, ki jo pri nas že imamo, da pokrijemo večino naših dobav. Eno polnjenje z vodikom bi moralo zadostovati za pot do stranke in nazaj k nam, saj gre za lokalne vožnje v oddaljenosti do 300 km,« poudarjajo in ob tem dodajo, da še obstajajo nekateri izzivi na področju transporta: zadostna proizvodnja zelenega vodika in možnost nakupa tovornih vozil na vodikov pogon, saj jih je večina še v fazi preizkušanja. V Salonitu Anhovo si želijo povečati tudi promet po železnici, ob tem pa že iščejo rešitve za posodobitve na tem področju, saj javna železnica, ki poteka po dolini, ni elektrificirana. 

Za razvoj je pomembno sodelovanje

Pri oblikovanju razvojnih načrtov se strokovnjaki iz Salonita Anhovo povezujejo s širšo regijo in s tem sodobne trende na področju zelenega prehoda prinašajo v svoje kraje. »Vsako obdobje prinaša svoje izzive in priložnosti, ki lahko ljudem prinesejo boljše življenje. Čas, v katerem smo, je s tem zelo bogat, mi pa moramo to izkoristiti. Razumemo in sprejemamo, da so v ljudeh določeni strahovi. Bojimo se predvsem stvari, ki jih ne poznamo, hkrati pa se tam skriva tudi veliko priložnosti. Zato je za razvoj pomembno, da se pogovarjamo, da smo seznanjeni z novostmi, ki prihajajo. Pomembno je, da ljudje od nas slišijo, kaj načrtujemo, in dobra priložnost so bili pogovori v krajevnih skupnostih občine Kanal ob Soči v začetku letošnjega leta. Potrebujemo več komunikacije, več dialoga in iskanja skupnih rešitev za različna področja našega sobivanja,« komentira razvoj, ki čaka cementarno v prihodnjih letih, dr. Tomaž Vuk, član uprave.

1. https://www.globalefficiencyintel.com/new-blog/2021/global-cement-industry-ghg-emissions#:~:text=Based%20on%20the%20total%20cement,of%20total%20global%20CO2%20emissions
2. https://ourworldindata.org/co2/country/slovenia?country=#coal-oil-gas-cement-how-much-does-each-contribute-to-co2-emissions 

Naročnik oglasne vebine je Salonit Anhovo