Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

»Urlepov odhod še krepi kritični pogled na koalicijo«

Kako vidijo nesoglasja v koaliciji in strankarskih vrstah LMŠ nekdanji politiki, podjetniki in lobisti?
Šarca je zaradi zdravstvenih razlogov zapustil tesni sodelavec - strokovno podkovani Vojmir Urlep, državni sekretar za koordinacijo med ministrstvi. Foto: Leon Vidic/Delo
Šarca je zaradi zdravstvenih razlogov zapustil tesni sodelavec - strokovno podkovani Vojmir Urlep, državni sekretar za koordinacijo med ministrstvi. Foto: Leon Vidic/Delo
Sandra Hanžič, Brigite Ferlič Žgajnar, Barbara Eržen, Suzana Kos
30. 11. 2019 | 06:50
30. 11. 2019 | 07:07
6:20
Sogovornike smo vprašali, kaj bi svetovali Šarcu, da bi lažje zajezil trenja znotraj koalicije in lastnih vrst? Kako so zadovoljni z njegovo vlado, bo ta prestala trenutno nestabilnost ... 

Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ivo Hvalica, nekdanji poslanec SDS

Premieru nimam kaj svetovati, ker ravna na moje rahlo pozitivno presenečenje zelo tehtno. Glede na koalicijo petih strank pa ne moremo pričakovati nekih velikih reform, saj se bo težko dogovoriti. Šarec bo balansiral.
Upoštevati je treba, da so od petih strank v koaliciji tri na robu prepada. Poznavajoč miselnost poslancev, ki se jim že vnaprej izogiba naslednji mandat, vem da bodo požrli tudi žabo, če bo treba, le da ostanejo. Edina neznanka, če je, je SMC. Minister Šabeder pa tudi nima politične kilometrine in se mora naučiti kozjih molitvic v parlamentu.

Foto: Roman Šipić/Delo
Foto: Roman Šipić/Delo

Ivan Simič, lobist in davčni svetovalec

Glede na to, da gre za dokaj krhko vlado, ki je bila sestavljena, to je moje videnje, z željo, da ne bi vladal kdo drug, je bilo za pričakovati, da bo slej ali prej prišlo do trenj. Predsednik vlade je poskušal trenja, ki so se začela pojavljati, zakriti s skupnim kosilom, po katerem so vsi člani vlade izjavili, da je njihova koalicija trdna. Toda zamenjava sorazmerno velikega števila ministrov in sedaj še odstop Vojmirja Urlepa, pomembnega zaupnika predsednika vlade kaže na to, da nekaj ni v redu. Tudi Levica je razočarana, ker koalicija ni izpolnila svojih obljub.
Predvidevam, da bodo z vladanjem nadaljevali in v kolikor ne bodo sprejemali pomembnih zakonov, ki bi razburili javnost, bodo lahko vladali še eno leto ali pa bodo celo zaključili svoj mandat. Toda državljani ne potrebujemo vlade, ki bo razmišljala o svojem obstoju, temveč vlado, ki ve kaj potrebujejo njeni državljani in jim zna prisluhniti. To pogrešam pri njih.

Foto: Leon Vidic/Delo
Foto: Leon Vidic/Delo

Nevenka Črešnar Pergar, nekdanja generalna sekretarka Drnovškove vlade in podjetnica

Želim si bolj učinkovito vlado, ki bo znala Slovenijo postaviti ob bok najuspešnejsih držav EU in sveta, želim si več odprtosti in ambicioznosti z jasnimi cilji za prihodnost. Zato pa je potrebno veliko sodelovanja med koalicijskimi partnericami, pa tudi z drugimi deležniki. Če tega ne zmorejo, ni nič narobe, če dajo priložnost komu drugemu!

Foto: Uroš Hočevar/Delo
Foto: Uroš Hočevar/Delo

Sebastjan Jeretič, lobist in svetovalec NSi

Mislim, da mora Šarec predvsem zagrabiti vladanje tako kot je treba – tudi vsebinsko. Ta vlada je z vsemi partnerji zagotovo težka obvladljiva, njena velika težava pa je, da nima vsebinske agende. Njeno delovanje je preveč anarhično, usluge ji ne dela niti razpršena situacija v državnem zboru. Včasih tudi koalicijski poslanci delajo težave kakšnemu ministru, kot je bilo zdaj pri Šabedru. Manjka vsebinska avtoriteta in tudi sicer je po letu dni ta ekipa videti že malo utrujena, na kar vpliva pomanjkanje vidnih rezultatov. Treba bo narediti resno analizo, zakaj procesi potekajo tako počasi. Šarec bi moral postaviti tri ključne projekte, ki bi jih koordinirano izvajala vsa ministrstva, pod direktnim nadzorom njegovega kabineta.

Vlada lahko preživi tudi do konca, vprašanje je samo, kakšni rezultati bodo iz tega prišli. Bistveno bo treba pospešiti dinamiko procesov, predvsem pa dati jasne prioritete in smernice, da bo to dejansko delovala kot vlada, ne pa kot zbor nekih raznoglednih strank. Manjka jim vsebinska rdeča nit.

Odhod Vojmirja Urlepa prihaja v malo nerodnem momentu, ko je, zaradi pomanjkanja rezultatov, dosti ljudi začelo izgubljati upanje v to vlado. Zato lahko njegov odhod še okrepi nek kritični pogled koalicijo. Prav tako pa predstavlja še en signal sposobnim ljudem, naj se niti ne približajo politiki.

Foto: Matej Družnik/Delo
Foto: Matej Družnik/Delo

Miloš Čirič, lobist

Težko je to situacijo reševati drugače kot z veliko pogovora. Ne moreš je razrešiti z enim popoldanskim sestankom, ampak terja poglobljene razprave, razčiščenje zadev in jasne napovedi, kaj kdo hoče. V vladi imajo zelo različne poglede na to, kaj je treba storiti. Zato je treba najprej ugotoviti, kakšno je stanje, doseči strinjanje okrog tega, nato najti cilj in se prav tako poenotiti okrog tega, šele potem sledi dogovor, kako ga uresničiti. Pri nas pa te korake prehitevamo in zato vsi drug za drugega mislijo, da manipulirajo. Samo, da ne bo volitev, je premajhen razlog za obstoj vlade, lahko, da je dovolj za politiko, a je premalo za nas. Potrebujejo resno strategijo in prav takšen pristop.

Urlepov odhod je kar nekaj časa trajal. Skoraj praktično po njegovem imenovanju se je začelo govoriti o tem, da odhaja. Je nekdo, ki razmišlja ekonomsko in trezno, in ne drži, da lahko zmeraj najdemo nekoga drugega. So boljši in so slabši, zelo težko pa mu bo nekdo enak. V tem času manjšinske vlade, bo še težje najti primernega človeka, saj smo politiko naredili neprivlačno. Ljudje nočejo vstopiti vanjo, zato bo izrazito težko najti človeka kot je Urlep. To bo za državo slabo, saj bo umanjkal nekdo, ki je razmišljal kaj nek ukrep pomeni za gospodarstvo in ki je ob ministru Počivalšku njegov glavni zagovornik. Slovenija pa je bila močna in vplivna samo takrat, ko je imela močno gospodarstvo.

Vlada seveda lahko dočaka redne volitve, a pravo vprašanje ni, ali jih lahko dočaka, ampak kaj imamo mi od tega. Če se pogovarjamo samo o preživetju, je to katastrofa. Že v obdobju trdnejših vlad nismo imeli nekega kompasa. Potrebujemo nov družbeni dogovor, kaj hočemo. Mi že lep čas v najboljšem primeru stagniramo, a stagniranje – če gredo drugi hkrati naprej – pomeni zaostajanje.
 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine