Galerija
Ključni udarci za Marjana Šarca
Manjšinska vlada: Dosedanji odhodi in napovedi novih obetajo obdobje velike politične nestabilnosti
Premier Marjan Šarec bo moral še krepko razmisliti, kako poenotiti koalicijske partnerje in se izogniti novim aferam. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Po objavi poročila inšpektorata za javni sektor, ki je izvedel nadzor nad zaposlovanjem na Sovi in odkril le kršitve formalnih pravil, pritiskov na premiera Marjana Šarca najverjetneje ne bo konec. Napovedana so tudi zaslišanja pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zaradi zaposlovanja – domnevno tudi Šarčeve znanke – na Sovi. Pričakovati je, da se premier zaslišanja ne bo udeležil, saj odgovarja, da nadzor nad posamičnimi zaposlitvami ni v pristojnosti Knovsa. Predsednika Knovsa Mateja Tonina pa obtožuje politizacije Knovsa.
Odprto fronto ima premier tudi znotraj koalicije. Desus je zaradi načina izredne uskladitve pokojnin – zahtevajo usklajevanje v odstotkih – postavil ultimat pri podpori zakona o izvrševanju proračunov in interventnemu zakonu, kjer mora manjšinska koalicija po vetu državnega sveta zbrati vsaj 46 glasov. V SMC odkrito priznavajo, da se bodo v primeru padca vlade pogovarjali tudi o sodelovanju v koaliciji s SDS in NSi. Pred Šarcem so tako ključni dnevi, ko bo moral poenotiti koalicijo in lastne vrste.
Iz premierovega kabineta se je kot prvi marca poslovil državni sekretar za šport Peter Vilfan, ki ga je na podlagi delitve volilnega plena tja uvrstil Desus. Odstopil je po medijskih objavah o nepravilnostih pri izplačilih honorarjev za komentiranje košarke na RTV Slovenija in za Pro Plus ter njegovi samoprijavi na finančno upravo. Premier je od njega zahteval pojasnilo, za kolikšen znesek premalo plačanih davkov gre in za katero obdobje. Vilfan mu je posredoval podroben odgovor, ki se je, z vsemi poudarki besedila, kmalu pojavil na spletni strani tednika Reporter. Vilfan je ocenil, da je to nedvomno storil nekdo iz njegovega kabineta, s čimer je nakazal, da tudi ekipa novinca v politiki na najvišji ravni pozna in je pripravljena uporabiti dobro znane načine diskreditacije.
Premier se je ob oblikovanju vlade obdal z ugledanimi posamezniki z različnih področji, ki so mu z izkušnjami in ugledom dajali verodostojnost. Eden od njih, izkušeni diplomat Roman Kirn, ki je bil med drugim veleposlanik v Washingtonu, vodja misije ZN, nazadnje ambasador v Haagu, je konec marca odstopil iz osebnih razlogov. Slišati je bilo, da Kirn – kot tudi kasneje Vojmir Urlep – v času pred svojim odhodom ni bil več v ožjem krogu Šarčevih zaupnikov in svetovalcev.
Marca je prav tako odstopil minister za zdravje Samo Fakin. Uradno zaradi bolezni, kasneje pa je bilo jasno, da poleg uradnih, obstajajo tudi neuradni razlogi, in sicer Šarčevo nezadovoljstvo z njegovim delom. Premier naj bi mu tedaj z obiskom na domu celo osebno pojasnil, s čim ni dosegel njegovih pričakovanj. Fakinov hiter umik ni napovedoval nič dobrega za ureditev zdravstva, prioritetnega področja za sedanjo vlado.
Pred dnevi je z odstopom zagrozil še Fakinov naslednik Aleš Šabeder. Ker naj bi poslanci koalicije pod vodstvom LMŠ, v kvoto katere sodi tudi sam, zaobšli njegova stališča o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bil tik pred tem, da obupa. Po pogovoru s Šarcem se je omehčal. Slednji v četrtek ni ostal brez – za nadaljevanje vladanja – ključnega ministra, isti večer pa je odjeknila vest, da je ostal brez Urlepa, še kako pomembnega za stranko in stroko.
Nedvoumno je, da je bil Urlep iz gledišča stroke ključen akter Šarčeve vlade in da bo premier to izgubo težko nadomestil. Uradno je ta resda odstopil iz zdravstvenih razlogov, pestilo naj bi ga kronično obolenje, neuradno pa se šušlja, da je premier oziroma njegov kabinet mimo njega izpeljal nekaj potez, ki mu niso bile blizu. Na vprašanje, ali je razočaran nad stanjem v politiki, odgovarja: »Razočaran sem le nad tem, da me je zdravje prehitro izdalo,« je pojasnil Urlep, o odhodu katerega naj bi se, razlagajo v kabinetu predsednika vlade, že nekaj časa pogovarjali. Urlep je pred tem ugotavljal, da posameznik ne more kaj dosti premakniti ter hudomušno napovedoval, da nekoč morda napiše nadaljevanje sage o Don Kihotu.
Pretresi pa se niso dogajali le znotraj kabineta, ampak tudi v stranki. Konec avgusta je položaj generalnega sekretarja LMŠ moral zapustiti Brane Kralj, saj je želel vplivati na izbor direktorja Uradnega lista. Poprej je bil eden glavnih kadrovikov ter ob Urlepu najtesnejši sodelavec Šarca. Ob njem je bil od ustanovitve stranke 2014.
Sova je v začetku oktobra, potem ko je portal Požareport objavil informacijo o zaposlitvi N. H., znanke premiera Marjana Šarca, na inšpektorat za javni sektor poslala pobudo za nadzor štirih zaposlitev.
Temeljni očitek po preverbi je, da je Sova določene kadre zaposlovala, čeprav ob nastopu delovnega razmerja niso izpolnjevali zahtevanih pogojev za delovno mesto, ampak so jih lahko izpolnili naknadno.
Dokument je anonimiziran, ne glede na to je iz njega mogoče razbrati, da za zaposlitev premierove znanke N. H. novo delovno mesto ni bilo na novo sistematizirano, je pa bila zaposlitev izpeljana brez javnega razpisa.
Kandidatka je bila izbrana, čeprav ob zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev, ampak jih je – višjo raven znanja tujega jezika – izpolnila naknadno. Inšpektorat predlaga, da naj bodo pogoji izpolnjeni že pred izdajo obvestila o izbiri.
Tudi B. P. N., snaha Ljudmile Novak, je bila zaposlena brez javnega razpisa. Tik pred inšpekcijskem pregledom je bila iz Sove premeščena v drug organ javnega sektorja, ob zaposlitvi ni imela dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti. Tudi v zvezi z njo inšpektorat opozarja na nepravilnost oziroma na nujnost izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta pred njeno zaposlitvijo v agenciji.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matej Tonin, ki je na podlagi pobude SDS sprožil preverjanje na Sovi, se je včeraj odzval skopo, da brez parlamentarnega nadzora ne bi bilo niti nadzora inšpektorata. Kabinet predsednika vlade pa je obtožil »tiščanja glave v politično blato«, da bi čim bolj nevtralizirali ugotovljene kršitve.
Sova je potrdila, da so zapisnik prejeli in iz njega je razvidno, da je bilo v postopkih nekaj manjših pomanjkljivosti izključno administrativne narave, ki pa v ničemer ne vplivajo na zakonitost postopkov. »Inšpekcija je ugotovila, da nezakonitosti, ki so bile agenciji večkrat javno očitane in jih je agencija že večkrat javno zanikala, ni bilo,« so še sporočili in navedli, da bodo sledili predlogom inšpektorata.
Premier se na ugotovitve ni odzval. Pritiski nanj se bodo najverjetneje še nadaljevali, tako iz Knovsa, ki se bo z ugotovitvami uradno seznanil decembra in kjer so za zdaj še vedno napovedana zaslišanja v zvezi z zaposlovanjem na Sovi, kot tudi iz lastne koalicije in ekipe. Napoveduje se obdobje velike politične nestabilnosti.
Odprto fronto ima premier tudi znotraj koalicije. Desus je zaradi načina izredne uskladitve pokojnin – zahtevajo usklajevanje v odstotkih – postavil ultimat pri podpori zakona o izvrševanju proračunov in interventnemu zakonu, kjer mora manjšinska koalicija po vetu državnega sveta zbrati vsaj 46 glasov. V SMC odkrito priznavajo, da se bodo v primeru padca vlade pogovarjali tudi o sodelovanju v koaliciji s SDS in NSi. Pred Šarcem so tako ključni dnevi, ko bo moral poenotiti koalicijo in lastne vrste.
Peter Vilfan razkril modus operandi
Iz premierovega kabineta se je kot prvi marca poslovil državni sekretar za šport Peter Vilfan, ki ga je na podlagi delitve volilnega plena tja uvrstil Desus. Odstopil je po medijskih objavah o nepravilnostih pri izplačilih honorarjev za komentiranje košarke na RTV Slovenija in za Pro Plus ter njegovi samoprijavi na finančno upravo. Premier je od njega zahteval pojasnilo, za kolikšen znesek premalo plačanih davkov gre in za katero obdobje. Vilfan mu je posredoval podroben odgovor, ki se je, z vsemi poudarki besedila, kmalu pojavil na spletni strani tednika Reporter. Vilfan je ocenil, da je to nedvomno storil nekdo iz njegovega kabineta, s čimer je nakazal, da tudi ekipa novinca v politiki na najvišji ravni pozna in je pripravljena uporabiti dobro znane načine diskreditacije.
Odhod diplomata Romana Kirna
Premier se je ob oblikovanju vlade obdal z ugledanimi posamezniki z različnih področji, ki so mu z izkušnjami in ugledom dajali verodostojnost. Eden od njih, izkušeni diplomat Roman Kirn, ki je bil med drugim veleposlanik v Washingtonu, vodja misije ZN, nazadnje ambasador v Haagu, je konec marca odstopil iz osebnih razlogov. Slišati je bilo, da Kirn – kot tudi kasneje Vojmir Urlep – v času pred svojim odhodom ni bil več v ožjem krogu Šarčevih zaupnikov in svetovalcev.
»Zdravstveni« odhod ministra Sama Fakina
Marca je prav tako odstopil minister za zdravje Samo Fakin. Uradno zaradi bolezni, kasneje pa je bilo jasno, da poleg uradnih, obstajajo tudi neuradni razlogi, in sicer Šarčevo nezadovoljstvo z njegovim delom. Premier naj bi mu tedaj z obiskom na domu celo osebno pojasnil, s čim ni dosegel njegovih pričakovanj. Fakinov hiter umik ni napovedoval nič dobrega za ureditev zdravstva, prioritetnega področja za sedanjo vlado.
Blizu odhoda sedanji zdravstveni minister
Pred dnevi je z odstopom zagrozil še Fakinov naslednik Aleš Šabeder. Ker naj bi poslanci koalicije pod vodstvom LMŠ, v kvoto katere sodi tudi sam, zaobšli njegova stališča o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bil tik pred tem, da obupa. Po pogovoru s Šarcem se je omehčal. Slednji v četrtek ni ostal brez – za nadaljevanje vladanja – ključnega ministra, isti večer pa je odjeknila vest, da je ostal brez Urlepa, še kako pomembnega za stranko in stroko.
Slovo ključnega gospodarstvenika
Nedvoumno je, da je bil Urlep iz gledišča stroke ključen akter Šarčeve vlade in da bo premier to izgubo težko nadomestil. Uradno je ta resda odstopil iz zdravstvenih razlogov, pestilo naj bi ga kronično obolenje, neuradno pa se šušlja, da je premier oziroma njegov kabinet mimo njega izpeljal nekaj potez, ki mu niso bile blizu. Na vprašanje, ali je razočaran nad stanjem v politiki, odgovarja: »Razočaran sem le nad tem, da me je zdravje prehitro izdalo,« je pojasnil Urlep, o odhodu katerega naj bi se, razlagajo v kabinetu predsednika vlade, že nekaj časa pogovarjali. Urlep je pred tem ugotavljal, da posameznik ne more kaj dosti premakniti ter hudomušno napovedoval, da nekoč morda napiše nadaljevanje sage o Don Kihotu.
Nedopustni pritiski Braneta Kralja
Pretresi pa se niso dogajali le znotraj kabineta, ampak tudi v stranki. Konec avgusta je položaj generalnega sekretarja LMŠ moral zapustiti Brane Kralj, saj je želel vplivati na izbor direktorja Uradnega lista. Poprej je bil eden glavnih kadrovikov ter ob Urlepu najtesnejši sodelavec Šarca. Ob njem je bil od ustanovitve stranke 2014.
Kako usodna je zaposlitev N. H.?
Sova je v začetku oktobra, potem ko je portal Požareport objavil informacijo o zaposlitvi N. H., znanke premiera Marjana Šarca, na inšpektorat za javni sektor poslala pobudo za nadzor štirih zaposlitev.
Temeljni očitek po preverbi je, da je Sova določene kadre zaposlovala, čeprav ob nastopu delovnega razmerja niso izpolnjevali zahtevanih pogojev za delovno mesto, ampak so jih lahko izpolnili naknadno.
Dokument je anonimiziran, ne glede na to je iz njega mogoče razbrati, da za zaposlitev premierove znanke N. H. novo delovno mesto ni bilo na novo sistematizirano, je pa bila zaposlitev izpeljana brez javnega razpisa.
Kandidatka je bila izbrana, čeprav ob zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev, ampak jih je – višjo raven znanja tujega jezika – izpolnila naknadno. Inšpektorat predlaga, da naj bodo pogoji izpolnjeni že pred izdajo obvestila o izbiri.
Tudi B. P. N., snaha Ljudmile Novak, je bila zaposlena brez javnega razpisa. Tik pred inšpekcijskem pregledom je bila iz Sove premeščena v drug organ javnega sektorja, ob zaposlitvi ni imela dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti. Tudi v zvezi z njo inšpektorat opozarja na nepravilnost oziroma na nujnost izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta pred njeno zaposlitvijo v agenciji.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matej Tonin, ki je na podlagi pobude SDS sprožil preverjanje na Sovi, se je včeraj odzval skopo, da brez parlamentarnega nadzora ne bi bilo niti nadzora inšpektorata. Kabinet predsednika vlade pa je obtožil »tiščanja glave v politično blato«, da bi čim bolj nevtralizirali ugotovljene kršitve.
Sova je potrdila, da so zapisnik prejeli in iz njega je razvidno, da je bilo v postopkih nekaj manjših pomanjkljivosti izključno administrativne narave, ki pa v ničemer ne vplivajo na zakonitost postopkov. »Inšpekcija je ugotovila, da nezakonitosti, ki so bile agenciji večkrat javno očitane in jih je agencija že večkrat javno zanikala, ni bilo,« so še sporočili in navedli, da bodo sledili predlogom inšpektorata.
Premier se na ugotovitve ni odzval. Pritiski nanj se bodo najverjetneje še nadaljevali, tako iz Knovsa, ki se bo z ugotovitvami uradno seznanil decembra in kjer so za zdaj še vedno napovedana zaslišanja v zvezi z zaposlovanjem na Sovi, kot tudi iz lastne koalicije in ekipe. Napoveduje se obdobje velike politične nestabilnosti.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji