Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Uresničevanje obljub boste začutili v denarnici

S čim je peterček v starem letu zamujal in uresničitev česa obljublja v novem letu.
Če konec leta nakazuje prihodnje, se zdi, da bo koalicija podobno bolj kot v reforme usmerjena v svoje lastno preživetje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Če konec leta nakazuje prihodnje, se zdi, da bo koalicija podobno bolj kot v reforme usmerjena v svoje lastno preživetje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sandra Hanžič, Barbara Eržen
27. 12. 2019 | 06:00
8:24
Ljubljana – Koalicijski peterček je podpisal 35 strani zavez, ki naj bi jih uresničili v času svojega vladanja. Večina sicer nima točno določenega časovnega roka za uresničitev, a tudi tiste, ki ga imajo, je koalicija večinoma zamudila. Svojim zavezam so morda še najbolj sledili na področju dela in sociale, kjer so ob izdatni »spodbudi« zdaj že nekdanje zunajkoalicijske partnerice Levice iskali tudi politične točke.

Od 1. januarja bo tako za 29 evrov višja minimalna plača, ki zdaj znaša 667 evrov neto, iz nje pa bodo izvzeti vsi dodatki – torej za delovno dobo, poslovno uspešnost in težje pogoje dela. Od januarja leta 2021 pa se bo uporabljala formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, k čemur se je koalicija Marjana Šarca zavezala v koalicijski pogodbi avgusta 2018. Koalicija je napovedala tudi zvišanje minimalnega dohodka na 442 evrov do leta 2020, konec leta 2019 ta znaša 402 evra.

Nekoliko pozni – večina konkretno določenih rokov je švignila mimo – so bili spet pri pokojninskih ukrepih, saj so ureditev tako imenovanega dvojnega statusa in višanje odmernega odstotka napovedali že za lanski januar, a so poslanci spremembe potrdili šele konec leta. Obljube bodo zato uveljavljene prihodnje leto. Tiste, ki se bodo upokojili po 1. januarju, čakajo višje pokojnine – v šestih letih za deset do petnajst odstotkov. Tistim, ki bodo ob izpolnjenih pogojih namesto upokojitve izbrali delo, pa zakon prinaša posebne spodbude: prva tri leta lahko poleg plače računajo še na 40 odstotkov pokojnine. A za ministrico za delo Ksenijo Klampfer se po novem letu šele začenja priprava na nujno reformo pokojninskega sistema.

Na političnem parketu – predvsem zaradi merjenja moči med Desusom in SAB – še vedno ostaja tudi vprašanje nominalne oziroma odstotkovne izredne uskladitve pokojnin, če bo letošnja gospodarska rast 2,5-odstotna. Državni svet je v parlament namreč že vložil predlog za spremembo, naj bo decembrska uskladitev odstotkovna, kot želi Desus. Podobno merjenje moči smo videli pri letnem dodatku, ki so ga na koncu namesto v dveh različnih višinah, kot zahteva dogovor – predvsem zaradi vztrajanja »upokojencev« Karla Erjavca – izplačali v petih.
 

Vse prej kot reformne reforme ...


Poleg pokojninskih sprememb, ki so daleč od reformnih, smo spremembe dočakali tudi na področju davkov. Minister za finance Andrej Bertoncelj je tako odkljukal precej pavšalno zavezo o znižanju obremenitve plač z dohodnino. Tako bomo že prihodnji mesec prejeli višjo neto plačo, saj se bo dohodnina od decembrske plače, ki bo izplačana januarja, odvedla po spremenjeni dohodninski lestvici. Pri sedanji povprečni plači to pomeni okoli 12 evrov višje mesečno neto izplačilo oziroma 147 evrov več na leto. Davčno »reformiranje« naj bi sicer – vsaj tako je vlada navedla med prioritetami za novo leto – nadaljevali prihodnje leto.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

 

Ne povsem uresničene želje


Čeprav koalicijska zaveza drzno predvideva ničelno stopnjo DDV za knjige in revije, tako navadne kot digitalne, bo po novem letu zaživela le nekoliko nižja obdavčitev: oboje bo obdavčeno petodstotno. Kljub želji ministrstva za finance, da naj bi bilo dodatnih 122,6 milijona evra, predvidenih v zakonu o tako imenovanem kulturnem evru, zagotovljenih skladno z javnofinančnimi zmožnostmi in prioritetami, so poslanci državni obračun na veliko veselje kulturnikov dokončno raje obvezali k financiranju programov v prihodnjih sedmih letih, ki niso del rednega financiranja.

Najpozneje do leta 2020 bi na ministrstvu za kulturo morali končati nacionalni program za kulturo za obdobje 2020–2027 in novo zakonodajo, ki bo uredila vsa »vprašanja na področju kulture«. Po novem letu bo švignila mimo tudi obljubljena koalicijska podvojitev financiranja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Tako bodo za zdaj samozaposlenim prihodnje leto predvidoma omogočili višje dnevno nadomestilo za bolniško odsotnost, in sicer namesto 21 evrov naj bi to znašalo 25 evrov.
Če bo obveljala koalicijska obljuba, bodo finančne razbremenitve prihodnje leto deležni tudi starši učencev celotne prve triade – po novem še tretješolci – pri nakupu šolskega gradiva. Postopno povečanje sredstev bi morali nameniti tudi raziskavam in razvoju, in sicer do leta 2022 vsaj odstotek BDP. Letos so za raziskave in razvoj prvič odšteli več kot 200 milijonov evrov, prihodnje leto je predvidenih 230 milijonov evrov, še leto pozneje pa več kot 251 milijonov evrov.
 

V iskanju političnega konsenza


Tudi tokratna koalicija je ob nastopu mandata napovedovala razmislek o spremembi ustave, za kar bi morala dobiti najmanj 60 poslanskih glasov in doseči širok politični konsenz, zato ni čudno, da bistvenih sprememb še ni. Pri napovedanem razmisleku o zagotavljanju večjega vpliva volivcev na izbiro kandidatov se zapleta in tudi po več krogih posvetov o odpravi neustavnosti, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, še ni jasno, ali bomo ukinili volilne okraje in uvedli neobvezni prednostni glas ali na novo narisali njihova območja. Vodje poslanskih skupin bodo po novem letu začeli zbirati poslanske podpise za prvo različico, skladno s katero bi volili podobno kot na evropskih volitvah.

Koraki – sicer na pobudo državnega sveta – so bili narejeni tudi pri ustanovitvi pokrajin, za katero potrebujejo ustavno večino. Načelna politična volja za njihovo uvedbo res obstaja, a se zapleta že glede njihovega števila.

Za zdaj manjšinska koalicija niti še ni začela napovedanega posvetovanja o spremembah, ki bi zagotovile triletni poskusni mandat sodnikov – namesto državnega zbora bi jih imenoval predsednik republike ali sodni svet – ali pa smotrnost državnega sveta.
 

Kaj pa v novem letu?


Peterčka, ki je med svoje največje prioritete uvrstil ureditev razmer v zdravstvu in skrajšanje čakalnih dob, prav uresničitev teh zavez še vedno čaka. Celo priprave zakonske podlage za legalizacijo konoplje v medicinske namene – obljubljene do leta 2019 – še nismo dočakali. Med prioritetami koalicijskega peterčka v prihodnjem letu tako ni presenetljiva že slišana zaveza po celostni pripravi zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, s katerim naj bi uredili prispevne stopnje nove obvezne dajatve, ki naj bi nadomestila ukinjeno dopolnilno zavarovanje.

Čeprav se še vedno zapleta tudi glede jamstva države za zdravstveno blagajno, LMŠ kljub pomislekom ministra Aleša Šabedra njegovo ukinitev in prenos na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pričakuje že na januarski seji državnega zbora. Sprememba naj bi začela veljati januarja leta 2021. Šele potem naj bi potekala napovedana prevetritev košarice pravic. Če verjamemo obljubam in zavezam koalicije, naj bi sočasno sprejeli že dolgo napovedani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo prav gotovo prinesel novo obvezno dajatev, morda celo prispevek.

Še ena zaveza, o kateri se v politiki govori že najmanj desetletje in bi jo premier Marjan Šarec rad »umaknil z mize«, je priprava zakona o demografskem skladu. Med preostalimi prioritetami leta 2020 si je vladna ekipa določila že večkrat slišane – a še ne videne – ukrepe, ki bi ublažili stanovanjsko krizo – denimo sprejetje stanovanjskega zakona, ki je v javni obravnavi naletel na številne kritike, nadaljevanje velikih gradbenih projektov, kot so drugi tir, tretja razvojna os, karavanški predor ...

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine