Ljubljana – Upokojenci bodo v petek prejeli nekoliko višjo pokojnino, kot so jo prejšnji mesec. Pokojnine se bodo z rednim usklajevanjem zvišale za 3,2 odstotka, kar velja tudi za januar, tako da bodo dobili še poračun za nazaj. Učinkov sprememb pokojninske zakonodaje na področju dvojnega statusa v statistiki še ni zaznati, se je pa število vlog bistveno povečalo.
Tokratna redna uskladitev, pri kateri se v 60 odstotkih upošteva rast plač, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin, bo najvišja v zadnjih desetih letih. Po njej se bo zajamčena pokojnina za polno dobo zvišala s sedanjih 538 na dobrih 555 evrov, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pa bo za uskladitev na letni ravni namenil 172 milijonov evrov. Ena od zahtev upokojencev do nove vlade, pa naj bo ta sestavljena še v tem sklicu ali po predčasnih volitvah, je nadomestilo vsega, za kar so bili prikrajšani zaradi varčevalnih ukrepov, ko se njihovi prejemki niso usklajevali – po izračunu sindikata upokojencev je to 5,6-odstotno povišanje.
INFOGRAFIKA: Delo
766
evrov je bila januarja povprečna pokojnina, brez sorazmernih delov in delnih pokojnin
Če se bo pokazalo, da je bila lanska gospodarska rast več kot 2,5-odstotna, lahko upokojenci pričakujejo še eno uskladitev, in sicer izredno. Po veljavnem zakonu naj bi v nominalnem znesku znašala 6,5 evra. Vendar to še ni gotovo – državni svet je namreč v zakonodajni postopek vložil predlog spremembe za sorazmerno povišanje. Ob več kot 2,5-odstotni rasti bi bila uskladitev enoodstotna. Stališče državnega sveta so podprli na Ekonomsko-socialnem svetu, z njim se strinja tudi generalni direktor Zpiza
Marijan Papež.
Po podatkih Zpiza je bilo leta 2019 v povprečju 620.459 uživalcev pokojnin, kar je 0,5 odstotka več kot leto prej, od tega 451.499 prejemnikov starostnih pokojnin. Prihodki in odhodki zavoda so bili izenačeni na okrog 5,5 milijarde evrov, največji delež prihodkov (81 odstotkov) so prispevki za socialno varnost, državni proračun pa je prispeval 918 milijonov evrov.
Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin v zadnjih letih raste – leta 2014 je bilo 1,39, lani pa 1,55.
Nekoliko presenetljivo se je število ljudi z dvojnim statusom januarja zmanjšalo v primerjavi z decembrom.
Spremembe pokojninske zakonodaje, ki naj bi spodbudile posameznike, da bi dlje ostajali na trgu dela, se v januarski statistiki še ne odražajo. Po novi ureditvi dvojnega statusa lahko vsak, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, še naprej ostane v delovnem razmerju, če želi, ob polni plači pa je upravičen do 40 odstotkov pokojnine, ki se po treh letih zniža na 20 odstotkov. Tudi tisti, ki so že v pokoju, imajo možnost vnovične aktivacije. Do letos pa je lahko dvojni status uveljavljal tudi, kdor se je predčasno upokojil, s tem da je bil delež pokojnine ob plači 20-odstoten. Vsem, ki so 1. januarja že bili v tej ureditvi, se je odstotek avtomatično povečal na 40 odstotkov, če imajo pogoje za starostno upokojitev, pri tistih, ki jih še niso izpolnili, pa je ostal pri 20 odstotkih.
1,55
je bilo v 2019 razmerje med zavarovanci in upokojenci
Pristojni pričakujejo, da se bo zaradi večje finančne spodbude več ljudi odločalo za nadaljevanje dela po upokojitvi, a številke tega še ne potrjujejo, celo obratno – decembra lani je 20-odstotno pokojnino ob plači dobivalo 11.728 zavarovancev, januarja letos pa je 10.341 ljudi prejemalo 40 odstotkov, 533 pa 20 odstotkov, kar je skupaj 10.874. A menda je tak skok med decembrom in januarjem običajen in je v čakanju na Zpizu veliko več prošenj za dvojni status kot kadarkoli doslej.
Komentarji