Umetni otok pred Izolo še vedno le ideja

Na ministrstvu za okolje in prostor napovedujejo, da bodo do maja vložili predlog pomorskega prostorskega načrta, krovnega dokumenta, ki naj bi uredil ključne dejavnosti in interese, povezane z morjem, v postopek za sprejetje v vladi. Nekatera vprašanja pa tudi po koncu javne obravnave – ta se je končala s februarjem – ostajajo odprta. Med njimi je, denimo, umestitev umetnega otoka pred Izolo.

Slovenija tokrat prvič pripravlja prostorski načrt za morje. Ta naj bi prostorsko uredil različne dejavnosti – od pristanišč in navtike do marikulture, ribištva ter izkoriščanja energetskih virov. Pri zadnjem gre sicer le za pridobivanje soli in za morebitno prihodnje izkoriščanje geotermalnih voda. Iz dokumenta pa je izvzeto območje Luke Koper, ki je posebej urejeno znotraj obstoječega državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče.

V nasprotju s pričakovanji predlog dokumenta tudi ne določa lokacije umetnega otoka v slovenskem morju, za kar si že dlje časa prizadeva izolska občina, temveč zgolj omenja, da se bo v priobalnem pasu presodilo o njegovi morebitni umestitvi. Razlog je, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, da pobudnik za umestitev otoka pred Izolo, ki je formalno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ni predložil dovolj podatkov glede okoljskih vplivov. Teoretično je še čas, da to stori do prihodnjega tedna, ko od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi pričakujejo dopolnitev strokovne utemeljitve za možnost umestitve pilotne podvodne strukture, na kateri bi se razrasli organizmi, ki bi za ribe lahko predstavljali ugodno okolje.

Zadržki zavoda za varstvo narave

Na piranski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave po besedah Tine Centrih Genov močno nasprotujejo umestitvi umetnega otoka, saj naj bi bil to prevelik poseg v naravno morsko okolje. Zadržani so tudi do umeščanja umetnih podvodnih grebenov ali drugih struktur, razen če bi bili razlogi zanje natančno strokovno utemeljeni. Zavzemajo pa se za ohranitev vseh nepozidanih območij obale in nasprotujejo kakršnim koli novim gradnjam ali pomolom. Obenem so tudi strokovno utemeljili širitev varovanih območij. Pod strunjanski krajinski park, ki je večinoma na območju Nature 2000, bi vključili Rt Ronek kot edinstveno območje podvodnega grebena, ki je za mnoge organizme pomembno življenjsko okolje. Poleg tega predlagajo razširitev obstoječega zavarovanega območja okoli piranskega Rta Madona, ki bi, z namenom ohranitve bogate morske biotske pestrosti tega območja, obsegalo še podvodne peščene sipine na zahodni strani ter morski greben proti Fiesi. Nadalje zagovarjajo zavarovanje morskih habitatov na mejnem območju s Hrvaško in Italijo, ki jih je v svojo varstveno shemo Natura 2000 uvrstila tudi naša zahodna soseda.

Drugačen pogled na umetne grebene

Lean Fonda iz Ribogojnice Fonda na Seči, ki sicer pozdravlja možnost širitve školjčišč, ki jih prinaša predlog pomorskega prostorskega plana, pa v nasprotju z zavodom za varstvo narave – in enako kot ribiči – meni, da bi bili podvodni grebeni, o katerih razmišljajo že več desetletij, lahko zelo koristni. »Če bi podvodne strukture na primer namestili ob čistilnih napravah, bi organizmi, ki bi jih zarasli, okrepili čistilno funkcijo morja. Nekako bi naravi poskušali vrniti tisto, kar smo ji v zadnjih stoletjih vzeli – med drugim smo močno skrčili nekoč bogate morske travnike, saj smo v minulih stoletjih zasuli vse lagune in jih spremenili v soline, kmetijska zemljišča ali marine. Včasih pa se je v teh lagunah naravno prečiščevala voda, ki se je iz rek zlivala v morje,« pojasni.



Kot neživljenjski ukrep pa Fonda vidi predlagano novo ureditev, da bark ne bo mogoče zasidrati bliže kot 200 metrov od obale. »Pri tem izhajam čisto iz osebnega vidika, ne vem, kako bi se družina z majhnimi otroki, na primer, počutila sredi morja, povsem oddaljena od obale. Dejstvo je, da imamo v marinah in komunalnih pristaniščih več tisoč plovil, in tudi za interese teh je treba nekako poskrbeti. Navsezadnje so znane tudi možnosti sidranja, ki ne uničujejo morskega dna,« navede.

Ribiči proti odlaganju mulja

Pomorski prostorski plan tudi ne daje jasnih odgovorov glede premeščanja morskega sedimenta, za kar si ob poglabljanju plovnih poti prizadeva Luka Koper. Dokument sicer omenja testno lokacijo, vendar so se proti temu opredelili ribiči. »Premeščanje morskega sedimenta ob poglabljanju plovnih poti je povsem nesprejemljivo, saj onemogoča rast koristnih organizmov na morskem dnu, s tem pa škodljivo vpliva na pojav rib,« pojasni Aleš Bolje, vodja svetovalne ribiške pisarne, ki deluje v izolskih prostorih Zavoda za ribištvo Slovenije. Ribiči so se zavzeli tudi za kompromisni predlog glede ribolova na novih varstvenih območjih in da bi imeli besedo pri širjenju školjčišč. »Slovensko ribištvo je že tako omejeno in zdesetkano, da se pozna vsak meter morja, ki jim ga odvzamemo,« opozori sogovornik.

Ladjedelništvo ali turizem

»Občine smo podale svoje pripombe v okviru javne obravnave in še ne vemo, ali jih bo ministrstvo upoštevalo,« pravi Marko Starman, predsednik Sveta za Jadransko morje, ki so ga ustanovile vse štiri istrske občine: Koper, Izola, Piran in Ankaran. Piranska občina se zavzema za ohranitev možnosti širitve marine v Portorožu, česar predlog pomorskega prostorskega plana trenutno ne omogoča. V Izoli načrtujejo širitev kopališča med Simonovim zalivom in marino ter podaljšanje in širitev pomola ob ladjedelnici, ki bi ga prav tako uporabili za kopalne namene, z druge strani pa tudi za potniška plovila.



»Občina Izola, kot je opredeljeno tudi v osnutku njenega krovnega prostorskega akta, na tem območju želi razvijati predvsem turizem, medtem ko ministrstvo za infrastrukturo želi ohraniti tudi tradicionalno ladjedelniško dejavnost,« povzame različni interes posameznih akterjev, ki ga bo treba še razrešiti. »Skupna skrb vseh štirih občin je tudi, da se v dokument vključi zagotavljanje protipoplavne varnosti, ki je trenutno prepuščeno prihodnji študiji, a se z ukrepi ponekod že močno mudi,« še opozori Starman.