Ukrep, ki odpira tudi vrsto vprašanj

Ljubljana – »Ukrep, o katerem razmišljamo, pomeni zgolj nadgradnjo že obstoječih omejitev prehitevanja tovornih vozil,« pravijo na infrastrukturnem ministrstvu in poudarjajo, da podrobnosti glede prepovedi prehitevanja tovornjakov še niso dogovorjene in o njih še ne morejo govoriti.

Minister za infrastrukturo Jernej Vatovec je pred dnevi s tvitom sicer napovedal, kakor da je že vse dogovorjeno. »Skupaj z Darsom smo se odločili, da bomo z začetkom prihodnjega leta na avtocesti A1 (od Šentilja do Kopra) tovornim vozilom, ki so težja od 7,5 tone, v dnevnem času prepovedali prehitevanje. Tako bomo zagotovili boljšo pretočnost in večjo varnost,« je zapisal.

Ideja ni nova, porodi se predvsem ob preobremenjenosti avtocestnega križa in ob kakšnih večjih nesrečah, v katerih so vpleteni vozniki tovornih vozil, tudi če prehitevanje morda sploh ni bilo vzrok za nesrečo.
 

Tranzita vsako leto več

Slovenija ima na stari celini pomemben geostrateški položaj in tudi zaradi tega vsako leto večji obseg tranzitnega prometa. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da to pomeni vedno večji izziv pri zagotavljanju pretočnosti in varnosti cestnega prometa. »Še zlasti imamotu v mislih tovorni promet, za katerega veljajo posebna pravila vožnje in omejitve glede največje dovoljene hitrosti.«

Prehitevanje tovornih vozil na avtocestnem omrežju pomembno vpliva še na varnost prometa, saj je zaznati tudi brezobzirno prehitevanje. V sodelovanju z Darsom se zato tokrat resneje pogovarjajo, da bi z začetkom prihodnjega leta na petem cestnem koridorju, ki gre skozi Slovenijo, to je od Šentilja do Kopra, prepovedali prehitevanje vozil v dnevnem času.



Dodajajo, da je v veliki večini tega koridorja prehitevanje tovornih vozil že zdaj prepovedano, in sicer ponekod popolnoma, drugod pa le v jutranji in popoldanski prometni konici. S tem bi ukrep le nadgradili. Prehitevanje bi bilo izjemoma dovoljeno le tam, kjer so trije vozni pasovi.
 

Prevozniki ukrep načeloma podpirajo

O prepovedi prehitevanja tovornih vozil so se, tako na ministrstvu, pogovarjali tudi s predstavniki prevozniškega sektorja, konkretneje z obrtno-podjetniško zbornico, ki je sama izrazila željo, da se prehitevanje tovornih vozil omeji na omenjenem delu cestnega koridorja.

Robert Sever iz Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije pravi, da konkretno o tej zadevi, torej zadnjemu predlogu, z ministrom niso govorili, čeprav je bila ta tema v preteklosti že večkrat odprta, tudi zaradi večje varnosti na avtocestnem omrežju ob počasnem prehitevanju kolone vozil tovornjakov. »Mnenja prevoznikov so različna, res pa je, da se načeloma ne nasprotuje omejitvam prehitevanja med tovornimi vozili,« poudarja Sever.



Vendar, kot pravi, se na to temo odpira vrsta vprašanj in dovoljenih izjem: »Na primer: ali je vozilo, ki vozi le s hitrostjo okoli 70 kilometrov na uro in ovira promet na avtocesti ter povzroča zastoje, dovoljeno prehiteti s tovornim vozilom?«

V združenju glede varnosti predlagajo tudi redno uporabo sodobnih asistenčnih sistemov, denimo obvestil na Darsovih portalih, ki opozarjajo na varnostno razdaljo med tovornimi vozili, saj je, poleg prehitevanja, zelo nevarno, če je ta prekratka.

Zaradi pomanjkanja voznih pasov na naših avtocestah nastajajo dolgi konvoji tovornih vozil, med katerimi ni zadostne varnostne razdalje, kar je prav tako nevarno in zmanjšuje pretočnost na avtocestah,« še opozarja Sever in sklene, da samo omejevanje prehitevanja med tovornimi vozili ne bo rešilo pretočnosti, zato se je treba lotiti sistemskih rešitev in seveda že napovedanih infrastrukturnih posegov na naših avtocestah, torej poskrbeti za tretji vozni pas na najbolj obremenjenih odsekih.