Ukrajinskim otrokom omogočili kratek oddih od vojne

»V treh letih smo organizirali že pet letovanj ukrajinskih otrok v Sloveniji, pri dveh pa nam je pomagala država,« pravi Jana Lampe, predstavnica Slovenske karitas. V njihovem pastoralnem domu v Strunjanu so od 22. septembra do jutri gostili 50 otrok in mladih, starih od devet do 17 let. Ti se bodo vrnili domov v Ukrajino, a so bili – četudi za začasen umik iz vojne realnosti - hvaležni.

»Vojna ni le vojaški konflikt, ampak v njej nastradajo tudi nedolžni ljudje, njihovi domovi so uničeni in družinski člani ubiti. V nevarnosti so tudi območja izven fronte, saj nanje padajo bombe. Zaprte so šole, bolnice in trgovine,« je dejala 14-letna Daryna, ki ji je obisk Slovenije v teh težkih razmerah veliko pomenil. Ukrajinski otroci so se v Strunjanu za dva tedna lahko spet prepustili otroštvu – igri, plavanju v bazenu, ogledu Postojnske jame in slovenske prestolnice. Medtem se njihovi starši bojujejo za osvoboditev ukrajinske države ali pa so zanjo žrtvovali svoje življenje. Enajstletni Nazarii, ki je v vojni izgubil očeta - in se ne želi ločiti od njegove zastave, ki bo za vedno z njim -, je povedal, da so si na teh čudovitih počitnicah nabrali novih moči ter svoj govor zaključil – slava Ukrajini!

Slovenija stoji ob strani Ukrajini

»Pomagamo že od začetka vojne, 5. marca, leta 2022, je v Ukrajino odpeljal prvi tovornjak naše pomoči. Skupaj smo poslali že 30 humanitarnih pošiljk s higienskimi potrebščinami, hrano in drugim materialom, v vrednosti skoraj pet milijonov evrov,« je povzela Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas. Pri tem je pomagala tudi Republika Slovenija, ki je za Ukrajino od začetka vojne prispevala že 80 milijonov evrov humanitarne in razvojne pomoči.

»Eden izmed večjih projektov, ki smo jih izvedli v sodelovanju z zunanjim ministrstvom, je izgradnja doma za rehabilitacijo invalidnih otrok v ukrajinskem Žitomiru. Tu se je zdravilo že 200 otrok,« je poudarila. Poleg tega so odkupili hišo za psihosocialno pomoč v predmestju mesta Harkov. Po tem je po njenih besedah velika potreba predvsem pri otrocih, ki so travmatizirani od neprestanih alarmov in bežanja v zaklonišča. »Žal postaja tisto območje zdaj prenevarno in ogromno ljudi se izseljuje. Sodelavci Karitasa kljub temu ostajajo na terenu, saj je veliko starejših, ki ne morejo ali ne želijo zapustiti svojih domov,« pojasni.

Enajstletni Nazarii, ki je v vojni izgubil očeta, je povedal, da so si na teh čudovitih počitnicah nabrali novih moči, svoj govor pa je zaključil – slava Ukrajini! FOTO: Nataša Čepar/Delo

Kot izpostavi, zanimanje za Ukrajino zaradi dolgega trajanja vojne in drugih konfliktov po svetu, popušča, vendar samo nenehno opozarjajo, da imajo še vedno odprt račun za nakazilo pomoči, prav tako je mogoče prispevati po pet ali deset evrov preko SMS sporočil. »Stiske se povečujejo, še posebej v luči prihajajoče zime in trenutna pomoč pokriva komaj 60 odstotkov vseh potreb,« podčrta. Jana Lampe še opozori, da se v medijih veliko govori o orožju, ki ga države namenjajo Ukrajini, pri tem pa se pozablja, s kakšno stisko se ljudje soočajo v vsakdanjem življenju, kako umirajo in kakšne trajne posledice bo vojna pustila.

Brez elektrike in strah pred prihodnostjo

»Ukrajinci smo se v teh skoraj treh letih naučili, kako živeti brez elektrike, kako se odpraviti na delo po noči, preživeti v zaklonišču zaradi bombnega napada in kako načrtovati prihodnost, četudi se ne bo nikoli zgodila,« pravi Olha Tsetsevych, predstavnica ukrajinskega karitasa. Še težje kot v večjih mestih je v oddaljenih vaseh. »Pred prihodom v Slovenijo sem obiskala območje na vzhodu Ukrajine, kjer 80 odstotkov prebivalstva predstavljajo starejši, ki nočejo ali ne morejo zapustiti svojih domov. Zavetje iščejo v kleteh, trgovine so deset ali celo dvajset kilometrov stran, javnega prevoza pa ni. Številnim smo pomagali s paketi hrane in higienskih pripomočkov,« je navedla. Ljudem, ki ostajajo na vojnem območju, pomagajo tudi obnavljati poškodovane hiše. Med pomembnimi nalogami pa je tudi oskrba razseljenih otrok in podpora staršem.