Ukom zavrnil tudi februarski zahtevek STA za izplačilo

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) vztraja, da je »moral zavrniti« tudi februarski zahtevek Slovenske tiskovne agencije (STA) za izplačilo nadomestila za javno službo, saj med njimi in agencijo ni sklenjene pogodbe o financiranju.
 
Ob tem so znova izpostavili, da je Ukom na podlagi lanske pogodbe od STA zahteval določeno dokumentacijo, ki mu je STA ne pošlje, pri čemer direktorja agencije Bojana Veselinoviča obtožuje neupoštevanja pogodbe in izigravanja pogodbenih določil.
Nadzorni svet STA je sicer po torkovi seji izpostavil, da so vse želene listine in podatki vedno na voljo vladi kot edini družbenici STA. Po njegovem vedenju vladni urad za komuniciranje (Ukom) nima ustreznega pooblastila vlade, s katerim bi bile nanj prenesene družbeniške pravice.

Veselinoviču je nadzorni svet naložil, naj pozove predsednika vlade in ministre kot predstavnike ustanovitelja k posredovanju pisnega pooblastila Ukomu ali drugemu vladnemu organu, s katerim bo izkazan kot predstavnik ustanovitelja pri izvajanju družbeniških pravic. Veselinovič je pismo predsedniku vlade s takšnim pozivom že poslal.



V Ukomu pa navajajo, da se Veselinovič ni nikoli spraševal, ali ima Ukom pooblastilo vlade, ko je podpisoval vsakoletne pogodbe in v katerih je bil Ukom jasno opredeljen kot »predstavnik ustanovitelja«. »Težko je hkrati trditi, da je Ukom predstavnik vlade in v isti sapi nasprotno,« so navedli.

Veselinovič je v današnjem odzivu na Ukomove navedbe med drugim zapisal, da Ukom kot razlog za neizvajanje svoje zakonske obveze nenehno ponavlja iste izgovore. Dodal je, da STA nikoli ni trdila, da bi bila pogodba o opravljanju javne službe nezakonita. »Njeno zakonitost je oporekal direktor Ukoma in zaradi tega vložil ovadbo proti direktorju in štirim nadzornikom STA. Tožilka jo je zavrnila,« je navedel. Vnovič je tudi pojasnil, da je agencija za plačilo nadomestila javne službe za januar in februar na Ukom poslala po napotku ministrstva za finance.

Na Ukomu so danes Veselinoviču očitali še, da »skriva pogodbe, ki jih je podpisal v izrazito škodo STA, v nadaljevanju gre za očitno kreativno računovodstvo v ločevanju javne od tržne dejavnosti STA, navsezadnje pa za evidentno kršitev zakonov, ki določajo opravljanje gospodarske dejavnosti v javnem interesu«.



»Glede na reklamne objave na spletni strani STA to dela z očitnim namenom, da bi kot direktor ob evidentnem soglasju nekaterih nadzornikov agencijo ukinil še pred praznovanjem 30-letnice. To pa je nesprejemljivo, zato je vlada nedavno na seji sprejela sklepe, s katerimi bi se lahko preprečila škoda, ki bi nastala v zvezi s tem,« so navedli.

Vlada je namreč nedavno sprejela sklep, s katerim je nadzornikom predlagala razrešitev Veselinoviča. Sprejela je tudi sklep, naj notranje ministrstvo preveri, ali kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj in naj se preveri odgovornost nadzornikov. Inšpektoratu za delo pa predlagala, da naj v skladu s svojimi pristojnostmi opravi inšpekcijski nadzor in pregleda delovanje na agenciji. To se je minuli teden tudi zgodilo.

Veselinovič je danes na Ukomove očitke odgovoril, da STA »dosledno spoštuje zakonsko predpisano načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe in pravila stroškovnega računovodstva za ločeno prikazovanje prihodkov in stroškov javne in tržne dejavnosti«.

Ukom je v odzivu danes zapisal tudi, da se »glede na dopise onemogoča normalno delo nadzora tudi posameznim nadzornikom STA«.



Nadzorni svet STA, ki je zasedal v torek, pa je medtem vlado pozval, naj izvršuje svoje zakonske obveznosti za financiranje javne službe skladno s sprejetim poslovnim načrtom STA za leto 2021. Njegov predsednik Mladen Terčelj je v sredo na novinarski konferenci ocenil, da je zaustavitev financiranja javne službe STA brez kakršnega koli dokazanega očitka nesprejemljiva in v neskladju z načeli vladavine prava. Dodal je še, da ne gre prezreti dejstva, da je STA doslej poslovala zelo uspešno.

»Ob tem opozarjam, da je zaradi nespoštovanja zakona in neizvršitve plačila ogrožena eksistenca 90 zaposlenih in njihovih družin, s katerimi kot predsednik nadzornega sveta delim razočaranje in veliko zaskrbljenost,« je dejal.

Kot je spomnil, je po določilih sedmega protikoronskega zakona obveznost ustanovitelja financirati STA ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o opravljanju javne službe v letošnjem letu. »Vlada torej ne spoštuje lastnega zakona, sprejetega v parlamentu. Sam osebno sem tudi mnenja, da gre za pomembno ustavno vprašanje, ali lahko vlada ignorira zakon oziroma se postavi nad zakon, ki ga je sprejel državni zbor,« je izpostavil. Sicer pa STA podpisu takšne pogodbe ne nasprotuje, saj jo pričakuje že od lanskega decembra, zato nadzorni svet znova poziva vlado, naj jo pripravi.

STA torej ostaja brez plačila za nadomestilo javne službe v letošnjem letu. STA še čaka pojasnila Ukoma o tem, da zakon kot podlago v tem primeru določa poslovni načrt STA.