Slovenska tiskovna agencija (STA) je že več mesecev na tnalu medijske politike aktualne slovenske vlade, ki so ji očitno v napoto neodvisnost agencije, njen mednarodni ugled in izjemni rezultati, ki jih je dosegla v treh desetletjih razvoja.
STA je prepomembna, da bi mirno spremljali njeno uničevanje. Z nesporno zgodovinsko vlogo v osamosvajanju Slovenije, ko je v Sloveniji in v tujini zagotavljala obveščenost o demokratičnih spremembah, je STA aorta slovenskega medijskega okolja, ki ga dnevno napaja s stotinami novic, in ključna državna infrastruktura za komuniciranje s tujino. Nedopustno je, da je STA s specializiranimi uredništvi, mrežo dopisnikov v Bruslju, Zagrebu, New Yorku in v vseh slovenskih regijah, ko njen arhiv obsega že več milijonov novic, fotografij in zvočnih posnetkov in uživa ugled doma in v svetu, izpostavljena političnim pritiskom in celo nezakonitemu finančnemu izčrpavanju prav s strani političnega vrha države, ki jo je pomagala soustvarjati. Še posebej škodljivo je, da vlada uničuje STA v času pandemije in tik pred skorajšnjim predsedovanjem Svetu Evropske unije, za katerega bo Slovenija potrebovala močno komunikacijsko podporo, ki jo v tem trenutku lahko zagotovi samo STA, saj ima vodilni slovenski dnevnoinformativni servis v angleškem jeziku ter je partnerica vseh pomembnejših tujih agencij, njeni mednarodni naročniki pa so tudi veleposlaništva v Sloveniji in mnoge gospodarske družbe.
Kot članice in člani institucije, ki velik del svojih ustvarjalnih naporov namenja izobraževanju novinarjev in raziskovanju novinarstva, smo še posebej zaskrbljeni nad nedopustnimi posegi v avtonomijo STA in svobodo novinarstva, ker ima STA vzoren sistem zagotavljanja uredniške in novinarske avtonomije, preverjanja dejstev in spodbujanja medijske pismenosti, ob tem pa je tudi izredno pomembna partnerica slovenski znanosti in njen laboratorij.
STA že vrsto let razvija čezjezikovna orodja za spremljanje novic, ki temeljijo na strojnem učenju, in je v Sloveniji in čezmejno med vodilnimi v razvoju naprednih tehnologij produkcije in prezentacije novic. To potrjuje njena uspešnost na osrednjih mednarodnih razpisih skladov Evropske unije in digitalnih korporacij. V STA razvito napredno orodje NewsMapper, ki temelji na tehnologijah umetne inteligence in ga je sofinanciral ameriški spletni velikan Google v okviru svojega sklada Digital News Innovation Fund, je Evropska komisija uvrstila na seznam odličnih evropskih inovacij. Rešitev omogoča medijem sledenje uporabi njihovih člankov in s tem povezano analitiko, pomaga pri zaznavanju izrednih novic in viralnih zgodb ter odkrivanju nedovoljene rabe člankov in potencialnih mrež širjenja dezinformacij. Komuniciranju znanosti, slovenskih dosežkov na tem področju in napovednikom znanstvenih dogodkov je namenjen njen portal STAZnanost, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Izstopajoče je tudi sodelovanje z Institutom Jožef Stefan na področju čezjezikovnih orodij za prepoznavanje podobnosti v okviru projekta X-Like.
Sovražno uničevanje tako pomembne, ustvarjalne in uspešne organizacije, ki je temeljnega pomena za zagotavljanje človekovih komunikacijskih pravic, svobodo medijev in informacijsko suverenost države Slovenije, meji na brezumje. Zato se pridružujemo pozivom slovenske javnosti, evropskih in mednarodnih organizacij Vladi Republike Slovenije kot zastopnici države, ustanoviteljice STA, naj v skladu z zakonom o STA in s sedmim protikoronskim zakonom nemudoma zagotovi financiranje za nemoteno in celovito izvajanje javne službe STA ter spoštuje institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA. Hkrati pozivamo poslanke in poslance Državnega zbora, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev družbeno neodgovornega in vsestransko škodljivega ravnanja Vlade RS, če ne bo nemudoma in dosledno spoštovala zakonov, ki jo zavezujejo k financiranju STA.
Članice in člani Katedre za novinarstvo in Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:
Jernej Amon Prodnik, Monika Kalin Golob, Jernej Kaluža, Tanja Kerševan Smokvina, Jan Kostanjevec, Tina Lengar Verovnik, Nataša Logar, Boris Mance, Marko Milosavljević, Melita Poler Kovačič, Sašo Slaček Brlek, Slavko Splichal, Ilija Tomanić Trivundža, Igor Vobič in Nina Žnidaršič
Komentarji