Tudi jurčki in lisičke nas lahko priklenejo na stranišče

Ljubljana – Te dni so družbena omrežja polna fotografij različnih gob, saj nabiralci tekmujejo, kdo se bo pobahal z večjim plenom. Nabiranje gob je del slovenske tradicije, letošnje ugodno vreme za rast pa je poskrbelo za migracije naroda v gozdove. Čeprav so gobe za mnoge prava kulinarična poslastica, je treba biti previden ne le pri strupenih, ampak tudi pri pripravi užitnih gob, saj se lahko pojavijo virusne ali bakterijske okužbe.

Število in vrsta zastrupitev z gobami se vsako leto spreminjata, največ pa jih je septembra in oktobra. To se kaže tudi pri delu zdravnikov v Centru za zastrupitve na Interni kliniki UKC Ljubljana. Letos so obravnavali že 17 zastrupitev z gobami, štiri paciente so morali hospitalizirati. Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter.

A zastrupitev je še veliko več. Navadno so blažjih oblik, pri njih lahko pomagajo že zdravniki splošne oziroma družinske medicine, večina ljudi pa zdravniške pomoči niti ne poišče, saj težave kmalu izzvenijo. O gobarjenju in njegovih pasteh smo se pogovarjali s Slavkom Šerodom, predsednikom Gobarskega društva Lisička Maribor, ki je opozoril na največje napake pri nabiranju in pripravi gob.
 

Katere gobe nepoznavalci največkrat zamenjajo za užitne oziroma neužitne?

Na vprašanje je težko natančno odgovoriti, saj se to dogaja pri zelo različnih vrstah. Hudo je, če nepoznavalci zamenjajo užitno gobo s smrtno strupeno, na primer zelenkasto golobico (Russula virescens) z zeleno mušnico (Amanita phalloides). Taka napaka se lahko konča tragično, saj je mejna vrednost strupov v zeleni mušnici en miligram na kilogram telesne teže. To pomeni, da je za smrtno zastrupitev dovolj že en samcat klobuk zelene mušnice. Pri zelo strupenih gobah se poleg tega indikacije pojavijo dokaj pozno, po nekaj urah ali celo po nekaj dneh, ko so gobe že prebavljene in strupi v našem telesu. Če smo z gobami presegli mejno vrednost, nam žal ni več pomoči.



Pri veliko zastrupitvah nepoznavalci zamenjajo užitno vrsto gobe s tako, ki ni smrtno strupena, a ima dovolj strupov, da povzroča različne simptome zastrupitve, kar pa se ne konča tragično. Taka zastrupitev, na primer, nastopi pri zamenjavi sivih zajčkov (Lyophyllum fumosum) z nizko rdečelistko (Entoloma rhodopolium), kar povzroča močne prebavne motnje, drisko in bruhanje. Indikacije se pojavijo že kmalu po jedi, po pol ure do eno uro.

Največ zastrupitev je v času optimalne rasti gob, torej septembra in oktobra.
 

Kakšne napake ljudje najpogosteje delajo pri pripravi užitnih gob, zaradi katerih nastanejo zdravstveni zapleti?

Najpogostejša napaka je večkratno pogrevanje gob. Vzrok je lahko tudi prevelika količina gob v obroku (več kot pol kilograma na osebo na obrok). Nekateri ljudje so alergični na določene gobje beljakovine. Zdravstveni zapleti lahko nastanejo tudi iz drugih vzrokov. Lahko smo, na primer, nabrali gobe, ki jih je napadla plesen, in tega nismo opazili. To se pogosto dogaja, ko so gobe premočene, pride zmrzal, nato se gobe odtalijo in spet nastopi zmrzal. Take gobe (sicer povsem užitne vrste) nam lahko povzročajo resne prebavne težave.


 

Ali opažate, da so ljudje glede varstva gob vse bolj ozaveščeni ali še vedno preveč uničujejo tudi strupene gobe?

Žal moram pritrdilno odgovoriti na drugi del vprašanja. Težava je tudi v uničevanju podrasti in nabiranju premajhnih primerkov, ki še nimajo dozorelih trosov, in v tem primeru je škoda v okolju še večja, saj trosnjaki trosov ne odvržejo. Slaba je tudi kultura nabiralcev gob, za katerimi ostane kup odpadkov. V tem primeru je treba razumeti jezo lastnikov gozdov, ki so odgovorni za čistočo svojega gozda. Verjetno si ni težko predstavljati jeze lastnika, ki je bil zaradi smeti obiskovalcev kaznovan, ker je njegov gozd poln različnih odpadkov.
 

Katere gobe so v Sloveniji najbolj strupene in kakšni so lahko zapleti?

V gobarskih društvih in krovni organizaciji, Mikološki zvezi Slovenije, smo v 50 letih delovanja popisali in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3500 vrst gob. Med temi je okoli 30 vrst smrtno strupenih, okoli 200 vrst pa strupenih. Zapleti pri zastrupitvah so lahko različni, od blagih do težjih prebavnih težav, od halucinacij do napadov panike. Lahko, denimo, pojemo užitne gobe, pa težave nastanejo, ko jed poplaknemo s kozarcem vina. Najhujši pa so zapleti, če zaradi nepoznavanja pojemo katero od 30 smrtno strupenih vrst. Te uničijo naše notranje organe, jetra ali ledvice.

 

Koliko znanih gob je v Sloveniji in koliko od teh je užitnih, pogojno užitnih in neužitnih?

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 15.000 vrst gob. Kot sem že dejal, okoli 800 je užitnih vrst, okoli 200 pogojno užitnih in mladih užitnih, približno 200 je strupenih in, kot rečeno, 30 smrtno strupenih. Preostale so neužitne vrste. Sto enajst jih je na rdečem seznamu gliv Slovenije, med katerimi je nekaj zavarovanih vrst (41), ki jih je v Sloveniji prepovedano nabirati. Okoli 200 vrst gob pa je takšnih, katerih užitnost še ni raziskana.
 

Kaj svetujete vsem ljubiteljem gob? Tako tistim, ki jih nabirajo, kot tistim, ki jih uživajo.

Ljubiteljem gob svetujemo, da se vključijo v gobarska društva, kjer gobarijo organizirano in po predpisih. Ta društva so v skoraj vseh večjih mestih Slovenije. Tako bosta nabiranje in uživanje gob brezskrbni in zabavni.