Poleg čakalne dobe sta za izbiro, za katere storitve bo namenjen dodaten denar, pomembna še vpliv na poslabšanje stanja pacienta in trajanje odsotnosti z dela.

Galerija
Ženske so bile dvakrat pogosteje na bolniškem dopustu kot moški, a je bilo pri zadnjih povprečno trajanje ene odsotnosti skoraj pet dni daljše. Foto Blaž Samec
V nadaljevanju preverite:
Med merili, po katerih je minister za zdravje Janez Poklukar določil, za katere storitve bo namenjenih 65 milijonov evrov v prejšnji teden objavljenem nacionalnem razpisu za večjo dostopnost zdravstva, je poleg čakalne dobe za izvedbo storitev pomemben tudi njen vpliv na poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta ter na trajanje delavčeve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov. Podatki kažejo, da se od leta 2014 število primerov bolniške odsotnosti povečuje, izjema je le leto 2020, ko pa so se zaradi izrednih razmer precej povečali izdatki za nadomestila.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji