Po »kriznem« sestanku v Splošni bolnišnici Trbovlje (SBT), na katerem so se soočili zasavski župani, novi v. d. direktorja Marjan Podgoršek in državni sekretar ministrstva za zdravje Denis Kordež, so Zasavcem posredovali enotno sporočilo: da nihče ne namerava zapreti bolnišnice, ki je sicer najmanjša v državi in ki se je doslej v resnici občasno znašla na udaru načrtovanih »racionalizacij v zdravstvu«.

Kot je zagotovil Kordež, »ni nobene namere zapirati SBT, je ni bilo in se tudi v prihodnosti ne načrtuje«, in sicer kljub temu da se SBT sooča s finančnimi in kadrovskimi težavami. Danes so med drugim iskali tudi rešitve za sanacijo položaja, v katerem je ta osrednja regijska zdravstvena institucija: ima za 2,5 milijona evrov preteklih izgub, kar na letni ravni predstavlja od tri do 3,5 milijona evrov, slaba pa je tudi likvidnost, saj trenutno plačujejo še aprilske račune.

»Stanje, ki sem ga prevzel, ni dobro,« je priznal v. d. direktorja Podgoršek in povedal, da so ukrepi neizogibni oziroma da so se nekaterih že lotili. Med temi je omenil zniževanje stroškov, zniževanje porabe tako zdravstvenega materiala kot drugih materialov, načrtujejo pa tudi optimizacijo v organizaciji dela. Poleg tega načrtujejo izboljšati tudi »način zaračunavanja storitev«, kot je dodal in spet, tako kot je to storil ob nastopu funkcije v. d. 1. oktobra, ponovil, da »dejavnost SBT ni ogrožena«. Njihove težave, je dejal, so podobne, kot jih ima vse slovensko zdravstvo.

V letu dni do pozitivne ničle

Podgoršek si je za cilj postavil, da v letu dni izgubo sanirajo in pridejo do pozitivne ničle. Napovedal je ukrepe na treh področjih. Najprej bodo poskušali odpraviti čezmerne stroške. »Rasti so bile na nekaterih področjih daleč čez mero,« je dejal in omenil nenujne prevoze, ki so se glede na leto 2023 povečali za več kot 300 odstotkov.

»Plačujemo tudi razmeroma drago komunalo, rast porabe zdravil je glede na lani 25-odstotna, velika je poraba materiala ...« je povedal in dodal, da je doslej šepal tudi nadzor porabe. Drugo področje, ki zahteva ukrepanje, je učinkovitost dela, od katerega so odvisni realizacija in prihodki. Tretje področje racionalizacije se dotika optimalnega zaračunavanja storitev: »V zdravstvu je to precejšen problem. Proces je dolg, bolnišnice imajo na splošno precejšnje težave s spremljanjem dejanske porabe na bolnika. SBT ima precej pomanjkljiv sistem,« je bil kritičen Podgoršek, ki v tem segmentu vidi še precejšnje rezerve.

Presežek odhodkov nad prihodki je v SBT 15-odstoten, je še poudaril: »Tako da računam, da bo vsako od teh področij prineslo od pet do deset odstotkov prihrankov.« V letu dni, računa, bi tako lahko dosegli pozitivno ničlo.

Pediatrični oddelek bo o(b)stal

Da SBT glede realizacije programa deluje dobro, ocenjuje tudi v. d. strokovne direktorice, zdravnica Tadeja Jelenko. Do konca leta bomo na vseh segmentih realizirali začrtan program, je dejala in se dotaknila tudi nedavnih težav, ko so morali zaradi kadrovskega pomanjkanja za nekaj dni zapreti porodni in ginekološki oddelek.

Manjših težav na področju pediatrije v SBT Jelenkova tudi v prihodnje ne izključuje. Lahko pa pomirim ljudi v Zasavju, je dejala, »da bo oddelek obstal in hkrati tudi porodništvo«. Še naprej si bodo prizadevali za optimiziranje procesov, za nove kadre, je zagotovila, saj so zaposleni zdaj zaradi pomanjkanja kadrov na področju nege in zdravnikov preobremenjeni.

Trboveljski župan Zoran Poznič, ki je po sestanku javnosti spregovoril tudi v imenu hrastniškega, litijskega in zagorskega kolega, je izrazil upanje, da so vsi skupaj na pragu »nove poti, bolj poglobljene komunikacije, ki je doslej ni bilo, da se sanira, kar je narobe, da se nadgradi z novimi programi in da v Zasavju začutijo, da bo SBT obstala in ostala«. »V poziciji, ko morajo povedanemu verjeti«, pa je napovedal, da bodo budno spremljali dogajanja okrog zdravstva oziroma SBT.