Tožilstvo želi tudi hišo na Karibih

Ljubljana – Čeprav je višje sodišče februarja potrdilo oprostilno sodbo za nekdanjega mestnega urbanista Igorja Jurančiča in ga pravnomočno opralo očitkov zlorabe položaja zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani, je specializirano tožilstvo sprožilo nov postopek. Zoper Jurančiča in njegovo ženo Alenko je vložilo tožbo po zakonu za odvzem premoženja nezakonitega izvora (Zopni), zastopnika toženih pa sodišču predlagata, naj postopek prekine in zakon pošlje v presojo ustavnemu sodišču.

Tožilstvo terja imetje Jurančičevih v skupni višini 1,244.262 evrov, in sicer nepremičnine v Sloveniji (parcele oziroma vikend v Ambrožu pod Krvavcem in poslovna prostora v Ljubljani) in v tujini (na otoku Bonaire na Nizozemskih Antilih v Karibskem morju) ter dobre tri tisočake. Jurančiča je v kazenskem postopku preganjalo skupaj z nekdanjim prvim možem slovenske banke Hypo Andrejem Oblakom, češ da je Oblak kot direktor gospodarske družbe Gina, d. o. o., na račun podjetja Architron, d. o. o., ki naj bi ga obvladoval Jurančič (leta 2005 je vodil oddelek za urbanizem na MOL), izplačal skoraj 900.000 evrov na podlagi fiktivnih računov. A je sodišče pravnomočno razsodilo, da so bile pogodbeno dogovorjene storitve dejansko opravljene in da je Jurančič upravičeno izstavil račune, ki jih je bila Gina tudi dolžna plačati.
 

Bo spet odločalo ustavno sodišče?

Zastopnik Alenke Jurančič odvetnik Mitja Jelenič Novak je prepričan, da je tožba neutemeljena »zlasti zato, ker tožilstvo kot nezakonito premoženje zakoncev Jurančič šteje tudi tisto premoženje, ki je bilo ustvarjeno s sredstvi, za katere je kazensko sodišče predhodno že ugotovilo, da jih je Jurančič pridobil na zakonit način na podlagi dejansko opravljenih storitev za družbo Gina«. Da je postopek po Zopniju nezakonit in neustaven ter da je sam zakon v nasprotju z ustavnimi pravicami, meni tudi odvetnik Emil Zakonjšek, ki zastopa Jurančiča. Zato so sodišču predlagali, naj prekine postopek in na ustavno sodišče naslovi zahtevo za oceno ustavnosti zakona. »Razlaga, ki jo v tem postopku zastopa tožilstvo, bi lahko pomenila, da bi tožilstvo tudi v primerih, ko je v kazenskem postopku pravnomočno ugotovljeno, da premoženje ni pridobljeno na nezakonit način, sprožilo postopek po Zopniju, kar bi bilo mogoče razumeti kot neke vrste 'maščevanje' za oprostilno sodbo,« pravi Zakonjšek.

Ravnanje tožilstva, ki je ob tožbi predlagalo tudi odreditev začasnega zavarovanja na nepremičninah, glede katerih je sodišče v kazenskem postopku odpravilo začasno zavarovanje, je po prepričanju pooblaščencev »pravno zgrešeno in predstavlja kršitev tako kazenskopravnih kot tudi civilno pravnih predpisov ter pomeni poseg v ustavno zagotovljene pravice prvotoženca«. Sodišče je na predlog tožilstva v postopku po Zopniju izdalo sklep o začasnem zavarovanju nepremičnin doma, prav tako je zakoncema prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnine na Bonaireu.
 

Pomanjkljivosti zakona

Sicer pa sta oba odvetnika nasploh kritična do Zopnija, ker da posega v več ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin: pravico do domneve nedolžnosti, do poštenega obravnavanja, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic oziroma pravice do sodnega varstva, do lastnine oziroma do mirnega uživanja premoženja ter pravice do prepovedi retroaktivnosti. »Kot sem poudarjal že ob sprejetju zakona leta 2011, je Zopni skrajno problematičen predpis iz več razlogov. Eden najbolj očitnih se kaže ravno v zadevi Jurančič: ta je bil očitka storitve kaznivega dejanja pravnomočno oproščen. Kazensko sodišče je celo ugotovilo, da pri njegovem zaračunavanju storitev družbi Gina ni šlo za fiktivne račune za neopravljene storitve, ampak za plačila za dejansko opravljeno delo, pa vendar to nima nobenega vpliva na začetek in vodenje postopka po Zopniju,« pravi Jelenič Novak.

Zakonjšek ob tem še opozarja, da je s tem, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da Jurančič ni storil nobenega kaznivega dejanja, odpadel razlog, zaradi katerega se lahko izvede postopek po Zopniju. »Vsaka drugačna razlaga je v nasprotju z ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti« in z načelom pravne države. »Ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja in krivde, ki je pravna podlaga odvzema premoženja nezakonitega izvora po Zopniju, je v izključni pristojnosti kazenskega sodišča in v primeru, da se sum storitve kaznivega dejanja v kazenskem postopku ne potrdi, tega ni mogoče ponovno presojati v pravdnem postopku na podlagi določil Zopnija,« meni Zakonjšek in dodaja, da bi zato moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.