Na današnjem kolegiju predsednika DZ so sklenili, da bodo poslanci na petkovi izredni seji najprej odločali o novem predsedniku vlade. Peterica strank LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus je predlagala razširitev dnevnega reda seje, saj želijo obravnavati tudi volitve podpredsednikov DZ, razrešitev predsednika DZ in volitve njegovega naslednika.
Predlog za razširitev dnevnega reda je v imenu peterice podal vodja poslanske skupine LMŠ
Brane Golubović, predsednik DZ
Matej Tonin pa se je na pobudo odzval s pojasnilom, da pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov DZ. Pobudo so podprli tudi v Levici, proti pa sta bila vodji poslanskih skupin SDS in SNS
Danijel Krivec in
Zmago Jelinčič.
Tonin je v izjavi za javnost poudaril, da bo z mesta predsednika DZ odstopil sam: »Tega položaja se ne oklepam«.
»Moj načrt je, da naloge opravljam odgovorno in v skladu z obljubami, zato bomo predlagal, da bomo jutri obravnavali samo prvo točko, to je: izvolitev predsednika vlade,« je poudaril Tonin.
Takšno časovnico predlaga zato, da ne bi pri tem padli v kakšne časovne stiske, saj se rok za izvolitev mandatarja v drugem krogu izteče v petek ob polnoči, je dejal in dodal, da je to prekluziven rok, ki ga je treba upoštevati.
Nato bi z izredno sejo nadaljevali prihodnji četrtek, ko bi med drugim glasovali tudi o predlogu za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani
Tina Heferle (LMŠ) in
Monika Gregorčič (SMC). »Nato se bo DZ seznanil z mojim odstopom,« je napovedal.
»Če bo koalicija menila, da to ni ustrezna časovnica, lahko jutri predlaga tudi drugačno. Na njihovih plečih je, če se tako zelo mudi,« je dejal Tonin.
Kot je znano, pa je za novega predsednika DZ predlagan predsednik SD
Dejan Židan.
Po predlogu, ki ga bodo danes prejele vse poslanske skupine, bi v ponedeljek in torek nadaljevali z usklajevanjem glede sestave komisij in odborov. Kot je povedal, je gradivo poslal te dni in upa, da večjih težav ne bo, saj so »stvari bolj ali manj matematične« in je sestava odborov vezana na število mandatov ter zato ni veliko manevrskega prostora. Na koncu pa je potrebna tudi koalicijska večina.
Tudi Levica bo, je zagotovil, dobila svoje člane v vseh odborih in komisijah. Edina izjema, ki jo je predlagal v osnovnem predlogu, je, da bi v dveh komisijah, ki sta izjemno občutljivi, imeli večino preostali deli opozicije.
Tonin je še pojasnil, da bo v sredo sklical kolegij za novo izredno sejo DZ, ki bi sledila v četrtek po koncu prve izredne seje. Na nadaljevanju prve seje bi torej obravnavali odlok o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, odločili o podpredsednicah DZ in se seznanili z njegovim odstopom. Na novi seji, ki bi sledila, pa bi odločili o sestavi odborov in komisij, »ustvarjene bi bile tudi poslovniške možnosti, da še isti dan tudi opravimo volitve novega predsednika DZ«, je pojasnil.
Da se z njegovo razrešitvijo z mesta predsednika DZ tako mudi, po njegovem mnenju ne more pomeniti drugega, kot da koalicija sama ne verjame, da bo ministrska ekipa tudi izvoljena in da Socialni demokrati sami ne verjamejo, da bi lahko bil njihov predsednik Dejan Židan izvoljen po tem, ko bi že bila oblikovana ministrska ekipa.
Vsem poslancem, ki so mu namenili podporo ob izvolitvi na predsedniško funkcijo, ki jo je opravljal s ponosom, se je Tonin danes še enkrat zahvalil. Prav tako se je zahvalil vsem službam v DZ.
Danes je, kot pravi, dobil »kronski dokaz«, da so se v NSi pravilno odločili, da ne vstopijo v to vladno koalicijo, saj po njegovih besedah v njej dogovori »ne zdržijo niti dva meseca«. Če bi bilo med bodočimi koalicijskimi partnerji oblikovano neko temeljno zaupanje, bi lahko mirne vesti počakali na to, da se vlada oblikuje, ministrska ekipa postavi, in da na isti dan dobijo tudi novega predsednika DZ, je menil.
Kot je dejal, v času, ko je bil predsednik DZ, ni niti z enim dejanjem nagajal, je pa morda stranke bodoče koalicije zmotilo njegovo stališče v zvezi s statusom Levice. Da bi odpravili kakršen koli dvom glede tega, je danes zaprosil tudi parlamentarno zakonodajno-pravno službo, da o tem pripravi mnenje.
Predsednik DZ je tisti, ki postavlja časovnico in jo ureja po lastni presoji. Njegovemu predlogu lahko prihodnja koalicija nasprotuje. Če se bo to zgodilo, bo na petkovi seji predlagana časovnica postavljena na glasovanje. Če bo tretjina poslancev predlogu nasprotovala, bo obveljal Toninov predlog.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je predlog peterice, da se o novem predsedniku odloča že na tokratni izredni seji, utemeljil z razlago, da bi ustanovitev delovnih teles moralo potekati že pod novim predsednikom DZ, ki bi ga izvolila parlamentarna večina. Tonin je Hanov komentar pospremil z besedami, da predsednik DZ ne vpliva na njihovo sestavo, temveč le koordinira oblikovanje delovnih teles. Spomnil je tudi na dogovor s peterico strank, da bo odstopil s predsedniškega mesta na dan izvolitve nove vlade.
»Sedaj je škoda govoriti in taktizirati, iskati ta in drugi poslovnik,« je poudaril Matjaž Han. Opozoril je, da je imel Tonin vse možnosti, da bi ostal predsednik DZ, edini pogoj je bil, da NSi vstopi v vlado, prevzame od
DZ bo na izredni seji odločal tudi o spremembi odloka o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vlada, ki opravlja tekoče posle, predlaga zvišanje za 35 milijonov evrov, ki bi jih namenili skrajšanju čakalnih vrst.
Komentarji