Toča poškodovala do 400 hektarov hmeljišč

Hmeljarje je vreme prav na dan hmeljarjev spet spravilo na kolena. Najhuje je bilo v Žalcu, kjer je hmelj le dobrih štirinajst dni pred obiranjem popolnoma oklestilo. Prizadete so tudi druge poljščine, kot so koruza, buče in sončnice. Inštitut hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (IHPS) ima v celoti uničena steklenjaka, v katerih imajo shranjen genski material rastlin štiridesetih let. Do rastlin bodo prišli, ko bodo odstranili steklenjaka, ki sta za zdaj smrtno nevarna, saj steklo še vedno pada s strehe.

»Obdelujemo 17 hektarov, od tega imamo v celoti prizadetih 12 hektarov hmeljišč, preostalo pa malo manj. Če računamo, da je škoda v hmeljiščih, ki so močno prizadeta, stoodstotna, potem je škode po prvi oceni za okoli 200.000 evrov,« je zaskrbljeno razlagal hmeljar Primož Žagar. To je bila že tretja ujma letos: »Spomladi je bila tolikšna količina dežja, da smo stežka obdelali in sploh hmelj spravili gor, potem smo namesto dopusta zalivali, zdaj pa še toča. Prišla je na suho, sprva sploh dežja ni bilo.« Še preden se bodo lotili hmelja, morajo najprej zamenjati celotno streho, kjer so imeli spravljen obiralni stroj, saj jim je v celoti preluknjalo tudi streho, poškodovane imajo tudi druge poljščine. »To ni škoda, to je katastrofa,« je še dejal Žagar.



Prizadet je bil velik del Spodnje Savinjske doline, je pojasnila specialistka za hmeljarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec: »Začelo se je v Taboru, kjer je bilo toče samo za vzorec, a je spet popadalo nekaj rastlin hmelja na tla. Že v Grajski vasi pa so hmeljišča tako okleščena, da bo pridelek zmanjšan za do 60 odstotkov, tako je vse do Levca oziroma Drešinje vasi. V Žalcu pa je po hitrih ocenah, ogledi še potekajo, prizadetih od 300 do 400 hektarov hmeljišč, škoda bo od 30- do stoodstotna. Tako prizadetih nasadov, ko sploh ne vemo, ali se bo pridelek sploh obiral, je od 50 do sto hektarov.«


 

Ponekod ne bo ničesar

Hmeljarji imajo danes redno srečanje s strokovnjaki iz IHPS, glavna tema bo toča in kaj sploh lahko storijo, je dejala Friškovčeva: »Sorto savinjski golding bodo hmeljarji, ki so jim že potekle karence fitofarmacevtskih sredstev, verjetno začeli konec tedna kar obirati, da bodo rešili 20, 30 odstotkov pridelka, ki ga je mogoče ostalo. S kasnejšimi sortami pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Prava slika se bo pokazala čez dva, tri dni, ko bodo vse poškodovane vejice in storžki postali rjavi. Že zdaj pa se kaže, da je škoda res velika in da nekaj hmeljišč sploh ne bodo obirali.«



Če so še pred dvema dnevoma upali, da bo letos vsaj 2000 ton pridelka, lani ga je bilo 2500 ton, je zdaj slika povsem drugačna. »Bojimo se, da bo hmelja tisoč ton manj kot lani,« je dejala Friškovčeva. Dodala je, da v tistih nasadih, ki jih toča ni prizadela, kakovost hmelja ne bi smela zaostajati za preteklimi leti.
 

Škoda na inštitutu

Hmeljarji letos z vremenom res niso imeli sreče. Kot je spomnila Friškovčeva, je toča že konec maja v Radljah ob Dravi močno prizadela sto hektarov hmeljišč. Sredi junija je spet klestila na velikem območju v Savinjski dolini, od 80 do sto odstotkov vrhov hmelja je bilo odbitih. Hmeljarji so imeli težave zaradi sprva nizkih, potem visokih temperatur, zadnji julijski dan je ogromno škode naredilo še neurje z vetrom.



Tokratna toča je močno prizadela tudi IHPS, kjer so ostali brez starih steklenih rastlinjakov, novejši je ostal cel. V starih so imeli spravljen genski material štiridesetih let. Kot je povedal direktor Bojan Cizej, bodo rastline, ki so ostale v uničenih rastlinjakih, lahko rešili: »Ko bomo lahko prišli do njih. Tu je nekaj tisoč različnih rastlin. Če ne bo druge toče, se nam ne mudi, saj so to rastline, ki uspevajo zunaj.« Tudi nova rastlinjaka bosta steklena, je pojasnil Cizej: »V steklenjakih je lažje vzdrževati temperaturo in vlago kot v plastenjakih.«