Na predpraznično jutro je sonce nežno božalo griče okoli Vrhnike. Težko bi bilo lepše. Moj cilj: zavetišče za živali Horjul. Pravzaprav ni v Horjulu, ampak nekaj kilometrov stran in v hrib, po ozki vijugasti cesti. Natančneje, v Smrečju 55.
Na dvorišču zavetišča je živahen vrvež. Ta dan so ga »okupirali« zagnanci v oranžnih korporacijskih majicah z napisom
Pomagam in
Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo. Novartisovi prostovoljci. Večino živali so varno umaknili od hrupa, priložnostni čistilci pa so pridno ribali, izpirali in čistili kletke, mačja stranišča, pometali ter brisali prostore, zlagali odeje za živali, grabili, pobirali kamenje, vrtnarili … Urejanje okolice v horjulskem zavetišču je samo eden od členov v dolgi verigi vsakoletnih prostovoljskih aktivnosti v okviru dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo, je povedala Mateja Breznik, ki je na čelu horjulske
odprave.
- 15 let korporativnega prostovoljstva Novartisa v Sloveniji.
- V akcijah bo sodelovalo skoraj 700 sodelavcev.
- Ključ je v vračanju družbi in okolju, v katerem deluje podjetje.
V akciji z dobrim namenom se družijo sodelavci iz vseh delov družbe, z vseh lokacij, mladi in starejši, ne glede na položaj. Foto Tomi Lombar
Zakaj Horjul?
To je tradicionalno sodelovanje, izvemo. V Leku začnejo marca zbirati ideje, kam, komu pomagati, sodelavci skupaj izberejo lokacije in dejavnosti ter razpišejo mesta. Tako se na nekatere destinacije odpravijo večkrat in z okoljem spletejo pristne vezi.
O tem povprašam živahnega gospoda s krtačo v roki. »To ni samo delo, to je poslanstvo. V farmacevtski družbi razvijamo, izdelujemo in prodajamo zdravila, vendar ob tem negujemo tudi posluh za sočloveka. Pomembno je, da začutimo, kdaj nekdo potrebuje pomoč, in se odzovemo na klic.« Na horjulsko zavetišče ga veže osebna izkušnja. Pred leti so tam posvojili psičko, ki ji usoda ni prizanašala. Zdaj je prerojena, družina pa je skupaj z njo ostala povezana z zavetiščem. »Tu se zelo potrudijo, res lepo delajo z zapuščenimi živalmi, malo je takih zavetišč,« je iskreno pohvalil zavetišče sogovornik, ki ima v koncernu ugledno funkcijo; Uroš Urleb je globalni vodja tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu.
Priložnostni 'čistilci' so čistili mačja stranišča, pometali in brisali prostore, zlagali odeje za živali, grabili, pobirali kamenje in vrtnarili. Foto Tomi Lombar
Dan sodelovanja v 58 državah
Lek je prevzel prakso korporativnega prostovoljstva pred 15 leti od tedanjega novega lastnika, Novartisa. Začelo se je z nekaj sodelujočimi, sčasoma pa preraslo v pravo gibanje. Zdaj se na delovne akcije prijavi približno 700 sodelavcev. Pomagajo posameznikom in različnim organizacijam po državi – od Lendave do Debelega rtiča. Nekateri sodelujejo v akcijah od začetka. Na globalni ravni poteka dan sodelovanja z lokalno skupnostjo v 58 državah, udeleži pa se ga okoli 20.000 Novartisovih sodelavcev.
Ker je družbena odgovornost vcepljena v korporativno zavest, ni težav z odobravanjem odsotnosti. Prostovoljcem se ta šteje v delovno obveznost, seveda pa se je treba uskladiti z nadrejenimi, da delo v družbi nemoteno poteka. To je možno, ker so aktivnosti (letos več kot 25) razporejene skozi ves mesec.
Urošu Urlebu ni bilo težko priskočiti na pomoč niti z načrtovanega dopusta. Veseli ga, navdušen pove, da se v akciji z dobrim namenom družijo sodelavci iz vseh delov družbe, z vseh lokacij, mladi in starejši, ne glede na položaj. V Horjulu sta bila na primer dva globalna direktorja, a so v skupini vsi enaki, vsak poprime za grablje ali lopato, vsi imajo isti cilj – pomagati. To krepi medsebojne odnose v družbi.
Urejanje okolice v horjulskem zavetišču je eden od členov v dolgi verigi vsakoletnih prostovoljskih aktivnosti v okviru dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo. Foto Tomi Lombar
Ne le simbolna gesta
Violeta Gabrijelčič, vodja globalnega portfelja tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu, se je odzvala na klic zavetišča Horjul, ker ima rada živali in ker se ji zdi pomembno, da podjetje s posluhom za pomoči potrebne vrača družbi in lokalnemu okolju, v katerem deluje. Zato, pravi, je treba spodbujati prostovoljstvo. Stavi na pomilenijske generacije, o katerih meni, da bodo v tem pogledu še bolj dejavne.
Podobno kot Urleb je tudi Barbara Jozinovič dobila psičko v Horjulu. Zavetišče za živali čisti tretje leto zapored. Zadovoljna je, ker so nadrejeni, četudi zelo oddaljeni (njen šef sedi v Baslu), zelo razumevajoči, brez težav odobrijo prostovoljski dan.
V zavetišču, ki zagotavlja nadstandardne storitve za živali, so veseli pomoči. Eden od treh tamkajšnjih zaposlenih, Jurij Juhant, je zagotovil, da to ni le simbolna gesta, ampak 25 parov pridnih rok omogoči »večje premike«. Čiščenje je v zavetišču vsakodnevna rutina, s prostovoljci pa lahko dvakrat na leto generalno uredijo in očistijo okolico.
41.200
delovnih ur so v 15 letih namenili zaposleni Novartisa v Sloveniji pomoči organizacijam in posameznikom
Prostovoljci so pridno ribali, izpirali in čistili kletke v zavetišču Horjul. Foto Tomi Lombar
Vrhunec bo 25. aprila
Letošnji dan sodelovanja z lokalno skupnostjo so Novartisovi zaposleni začeli z darovanjem krvi v Ljubljani, nato so urejali okolico otroškega letovišča ZPMS v Pacugu. Prejšnji teden so začeli zbirati hrano in druge potrebščine za Anino zvezdico, ZPMS, zavetišče Horjul in Malo hišo v Tešanovcih. Dogajanje bo doseglo vrhunec 25. aprila, ko bodo prostovoljci urejali letovišče ZPMS v Kranjski Gori in zdravilišče RKS na Debelem rtiču, planinski dom na Vršiču, pogozdovali v Logatcu, pobarvali ribiško brunarico v Češnjevku in uredili njeno okolico. Za delo bodo poprijeli še v Centru Janeza Levca, se družili s starostniki v nekaterih domovih, azilanti, pomagali otrokom s posebnimi potrebami itn. Skupni 15-letni prispevek družbi bo dosegel 41.200 delovnih ur pomoči več kot 60 organizacijam in 12.000 posameznikom.
Komentarji