Težave občin zaradi romske problematike je težko reševati iz Ljubljane

»Treba bo spremeniti način dela medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, in sicer tako, da se ustanovi podskupina, ki bo delovala izključno na področju kriminalitete oziroma zagotavljanja varnosti,« je dejala vodja skupine Helga Dobrin po sestanku, na katerem so predvsem župani – v skupini so štirje, iz občin Kočevje, Ribnica, Novo mesto in Črnomelj – opozarjali na sedanje kritične razmere na terenu.

Predvsem župani so bili nezadovoljni z začetkom sestanka, ko so predstavniki posameznih državnih resorjev predstavljali, kakšne ukrepe izvajajo pri reševanju romske problematike. »Zdi se, kot da vsak nekaj dela, a na terenu ni tako,« komentira ribniški župan Samo Pogorelc, ki je na sestanku opozoril, da se morajo zdaj ukvarjati predvsem z najbolj perečimi zadevami, to so varnostne razmere oziroma kriminal manjše skupine Romov.

Gregor Košir, podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana občine Kočevje, meni, da sestanek na začetku ni potekal v pravi smeri, saj se je zdelo, kot da se bo poskušalo razčistiti, kdo je kriv za nastale razmere: država, občine, Romi. »Taka razmišljanja so povsem nekoristna, ker se moramo predvsem ukvarjati z razmerami na terenu, to je s povečanjem kriminala. Najprej je treba najti rešitve, potem pa se lahko pogovarjamo o mehkih pristopih za integracijo Romov.«

Nujen sestanek medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. FOTO: Jože Suhadolnik

Zato je skupina sprejela sklep, ki ga je predlagal predsednik vlade Robert Golob, da bodo znotraj skupine ustanovili podskupino, ki se bo ukvarjala izključno s kriminaliteto oziroma varnostnimi razmerami. Kdo bo v podskupini in kdaj se bo sestala, še ni jasno, vendar naj bi v kratkem začela delati. Krovna delovna skupina, ki je bila ustanovljena leta 2022, pa se bo še naprej ukvarjala z ukrepi za integracijo Romov.

Prihodnji teden sestanek ministrov

Helga Dobrin je na novinarski konferenci še povedala, da se bosta prihodnji teden sestala minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje ter pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvajanju kazenskih sankcij. Pri tem ne gre le za postopke policistov, ki se zaustavijo na tožilstvu, pravi Samo Pogorelc, ampak tudi za načrtno izkoriščanje naše zakonodaje, kot so romski mladoletniki pri kriminalnih dejanjih in primeri, ki so nedoumljivi: »Zakaj številna kazniva dejanja osebe A, ki je pripadnica romske skupnosti – streljanja, nasilje ... –, ostajajo brez sodnega epiloga ali pa, v drugem primeru, ima človek 17 zaporednih pogojnih (!) obsodb?«

Na sestanku so še sklenili, da bo danes občini Kočevje in Ribnica obiskal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, z njim pa bo namestnik generalnega direktorja policije. Preverila bosta razmere na terenu. Medresorska komisija, v kateri je osem predstavnikov državnih organov, štirje predstavniki občin in štirje predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, pa bo več delovala na terenu, saj bo prihodnja seja sredi septembra v občini Škocjan, je povedala Helga Dobrin.

Župana občin Kočevje in Ribnica sta na vprašanje, ali na ravni države razumejo, kaj se dogaja na lokalni ravni, odgovorila, da začenjajo počasi razumeti. Sicer državna sekretarka ne bi v izjavi za javnost dejala: »Na podlagi razprave smo ugotovili, da so pripadniki romske skupnosti najbolj stigmatizirani zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti. In tega kot demokratična država ne smemo dovoliti.«

Skupina je sprejela sklep, ki ga je predlagal predsednik vlade Robert Golob. FOTO: Jože Suhadolnik

Problem je kriminalna manjšina

Ne gre za stigmatiziranje romske skupnosti, opozarjata oba župana, ampak za kriminalno delovanje manjše skupine Romov, ki jih je treba ustaviti z legalnimi sredstvi. »Probleme, ki jih imamo, je težko poznati in reševati iz Ljubljane,« pravi Gregor Košir. Upa, da se bo stroka odpravila tudi na teren ali poslušala strokovnjake, ki živijo in delajo na območju, kjer so problemi, da bi se našle primerne rešitve, ki bi zagotovile mirno sobivanje romskih in neromskih prebivalcev.

»Nihče pa ne more od mene kot župana zahtevati, da pomagam pri napeljavi vodovoda do hiše, ki je nelegalno postavljena na tujem zemljišču,« pravi Samo Pogorelc, ki je prepričan, da je pri tem pomembna integracija, to je, da Romi obiskujejo vrtec, osnovno šolo, jo končajo, pridobijo poklic, se zaposlijo in živijo življenje brez kriminala. Toda v sedanjih razmerah je treba najprej ustaviti kriminal oziroma zagotoviti normalne varnostne razmere za vse prebivalce.