Testi v breme delodajalca ne spodbujajo cepljenja

Od ponedeljka, 23. avgusta, bodo morali vsi delodajalci za zaposlene v gostinstvu, turizmu, kozmetičnih in frizerskih salonih, terapevtskih dejavnostih, zasebnem izobraževanju, v igralnicah, na sejmih in kongresih, ki niso prebolevniki ali niso cepljeni, plačevati teste na vsakih 48 ur in jih tudi preverjati.

Razumeti je, da si država in državljani, ki nočejo ponovnega zapiranja javnega življenja, želijo, da bi se čim več ljudi odločilo za cepljenje, uvedba plačljivega testiranja pa naj bi bila spodbuda države k temu, da bi se cepilo čim več ljudi. A, vsaj pri nas, glede na veljavno delovno zakonodajo, delodajalec od delavca ne sme zahtevati, da se cepi, prav tako pri iskanju delovne sile, po veljavni zakonodaji v procesu izbire kandidata ne sme dati prednosti cepljenemu, zato se marsikdo sprašuje, čemu – razen polnjenju državne blagajne na plečih predvsem manjših podjetnikov – je ukrep namenjen.



Delodajalci in sindikati, ki se bolj ali manj strinjajo glede tega, da je cepljenje edina rešitev za dolgoročno obvladovanje epidemije, vladnemu odloku, ki ukinja državno subvencionirano testiranje, ostro nasprotujejo in menijo, da to ne bo spodbudilo cepljenja prebivalcev, saj delodajalec od delavca skladno z zakonodajo ne sme zahtevati, da se cepi.

»Če se ne boste cepili, boste teste plačevali sami«

Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, opozarja, da delodajalci v turizmu in gostinstvu od zaposlenih že zahtevajo, da se cepijo, in jim grozijo, da se bodo v nasprotnem primeru morali testirati na lastne stroške. To je sicer v nasprotju z zakonom o varnosti in zdravju, o katerem zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, čas, ki ga namenijo za to, pa se mora všteti v delovni čas.



Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, meni, da je »ukrep v praksi nemogoče izvajati, saj je zaradi splošnega pomanjkanja kadra nemogoče zagotavljati nadomeščanja«. Delodajalci tudi ne vedo, kako točno preverjati pogoje PCT.

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh pa opozarja tudi, da si predvsem tisti manjši delodajalci zelo težko privoščijo takšne stroške, zato se predvsem pri kozmetičnih in frizerskih storitvah lahko razširi delo na črno, testiranje na 48 ur pa je zelo zapleteno tudi organizacijsko. »Izvajalci testov v nedeljo zvečer ne delajo, delavec pa mora biti na delovnem mestu z negativnim izvidom testa že ob 7. uri zjutraj,« pojasnjuje Meh.

54.000 evrov na leto za teste pri 30 zaposlenih

Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma znašala 12 evrov, kar pri 30 zaposlenih znese okoli 4500 evrov na mesec, na letni ravni je to 54.000 evrov. »To je za gostince, ki so bili toliko časa zaprti, zelo hud udarec,« dodaja Breda Črnčec.

Tako delodajalce kot sindikate moti tudi, da so razlike med dejavnostmi. Proizvodnja in trgovina tako nista več zavezani zagotavljati pogoj PCT za svoje zaposlene. Kakšen je strokovni argument za tako odločitev ob tem, da tudi zaposleni v trgovini prihajajo v tesne stike z ljudmi, celo številčneje kot v gostinstvu in turizmu, smo poizvedovali na ministrstvu za zdravje. Pojasnili so nam, da je za odgovor pristojna samo dr. Mateja Logar, ki pa se bo z dopusta vrnila 23. avgusta – na dan, ko testiranje ne bo več brezplačno.



Posameznikom iz določenih poklicnih skupin v javnem sektorju, kot so zaposleni v zdravstvu, domovih za starejše, v šolstvu bo teste še naprej plačevala država, ki je njihov delodajalec. Do zdaj naj bi iz državnega proračuna za brezplačne teste namenili že okoli 53 milijonov evrov, s čimer bi lahko zgradili manjšo bolnišnico.

Odklanjanje testiranja lahko razlog za krivdno odpoved

V nobenem primeru delavec ne sme zavrniti testiranja, ki mu ga plača delodajalec. Na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Če zaposleni odkloni testiranje, to »pomeni neupoštevanje oziroma neizpolnjevanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, takšno ravnanje pa predstavlja kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja«.

Kršenje pogodbenih obveznosti pa je pri delodajalcu lahko tudi utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Na podlagi zakona o nalezljivih boleznih je posameznik, ki zavrača ali se izmika obveznim higienskim pregledom, lahko kaznovan z globo od 400 do 4000 evrov, še pojasnjujejo.