Teden dni pred iztekom roka pet kandidatov

Kandidaturo za predsedniške volitev so doslej vložili Janez Cigler Kralj, Gregor Bezenšek ml., Vladimir Prebilič, Nataša Pirc Musar in Anže Logar.

Pirc Musarjeva in Logar, ki jima ankete za zdaj kažejo najbolje in uvrstitev v drugi krog, sta kandidaturi vložila danes, oba s podporo volivk in volivcev. Predlogu kandidature Logarja je bilo po pojasnilih Državne volilne komisije (DVK) priloženih 12.977, predlogu kandidature Nataše Pirc Musar pa 5444 podpisov podpore volivk in volivcev.

Pirc Musar: Nikoli nisem bila tiho

Pirc Musarjeva je po poročanju STA ob vložitvi kandidature poudarila, se v kampanjo podaja brez bremen strankarske preteklosti, saj da nikoli ni bila in tudi ne bo članica nobene stranke, a se že več kot 25 let zavzema za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo.

Nataša Pirc Musar FOTO: Blaž Samec/Delo

»Nikoli nisem bila tiho, ko se je bilo treba oglasiti, predvsem zadnji dve leti, od nastopa zadnje vlade Janeza Janše sem se oglašala, ker nam je pravna država razpadala pred očmi,« je povedala. Kot je še dodala, bi sicer morda bilo bolj modro biti tiho, a je kot pomembno ocenila, da se oglasi. Pri tem napoveduje, da se bo tudi v prihodnje zavzemala za iste vrednote in načela.

Logar: Samozavestno v jutrišnji dan

Logar obljublja, da se bo s svojim volilnim programom zavzemal za oblikovanje spodbudnega gospodarskega okolja, vključevanje mladih, zeleno preobrazbo ter vprašanje varnosti in zunanje politike, pri čemer bo po njegovem potrebno sodelovanje celotne slovenske politike. 

Anže Logar FOTO: Črt Piksi/Delo

»Tudi če imamo svetovnonazorsko različne poglede, imamo zagotovo nekaj, kar nas povezuje, in v tem pogledu mislim, da moramo združiti ta pozitivna področja ter z velikimi koraki in samozavestno stopiti v jutrišnji dan, kjer bo Slovenija dihala s polnimi pljuči in uporabljala vse atribute, ki jih ima na voljo,« je v izjavi ob vložitvi kandidature poudaril Logar.

Bezenšek: Za ranljive skupine prebivalstva

Prvi kandidat, ki je tudi uradno vložil kandidaturo za predsednika republike, je bil glasbenik Gregor Bezenšek. Kot je dejal ob vložitvi kandidature, ga je podprlo 5673 volivcev. Pri tem je poudaril, da se v tekmo podaja kot neodvisni kandidat. Med ključnimi prioritetami svojega programa navaja politično sodelovanje in zavzemanje za ranljive skupine prebivalstva.

Gregor Bezenšek ml. FOTO: Osebni arhiv

Bezenšek je ob vložitvi kandidature izrazil zadovoljstvo, da mu je v relativno kratkem času uspelo zbrati zadostno število podpisov za vložitev kandidature. Po njegovem mnenju je to dokaz, da so ga volivci prepoznali takšnega, kot je, in sicer »človeka, ki je politično in ideološko neobremenjen«.

Cigler Kralj: Krepitev miru in varnosti

Cigler Kralj je ob vložitvi kandidature napovedal, da se bo tako v kampanji kot tudi ob morebitni izvolitvi zavzemal, da bodo »ustvarjalni in podjetni, tisti, ki zmorejo, spet spoštovani in cenjeni«, prav tako pa, da bo cenjeno delo, s katerim se bo dalo dostojno preživeti.

Janez Cigler Kralj FOTO: Voranc Vogel/Delo

Napoveduje tudi, da se bo zavzemal za vse, ki so bili v zadnjih treh desetletjih pozabljeni in odrinjeni na rob družbe. Med ključnimi prioritetami svoje kandidature navaja tudi krepitev miru in varnosti, kar bi Slovenija po njegovih besedah dosegla z modernizacijo in finančnimi vložki v Slovensko vojsko.

Prebilič: Za decentralizacijo Slovenije

Kandidaturo za predsednika republike s podporo stranke Vesna in podpisi skoraj 3400 volivcev je vložil tudi kočevski župan Vladimir Prebilič. Med temami, ki jih bo naslavljal v kampanji, izpostavlja trajnostni razvoj, mlade, decentralizacijo Slovenije in razgradnjo javnih sistemov.

Vladimir Prebilič FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ob vložitvi kandidature je tako Prebilič poudaril, da so mladi velikokrat spregledani oziroma izključeni iz političnega življenja, zato si želi to spremeniti. Kot je pojasnil, se bo zavzemal tudi za decentralizacijo Slovenije, saj da v državi poteka »tiha centralizacija«, Slovenija pa ni tako velika, da bi imeli »državo dveh hitrosti«. Med težavami, s katerimi se Slovenija sooča, navaja tudi razgradnjo javnih sistemov, zlasti v delih kritične infrastrukture, kot so zdravstvo, šolstvo in nacionalna varnost.