»Takšnih nesreč kljub vsej tehnologiji žal ne gre napovedati«

Teden dni mineva od rudarske nesreče v Premogovniku Velenje, v kateri so  zaradi vdora mokre gline življenje izgubili trije rudarji. Vse od nesreče se porajajo vprašanja (in tudi očitki) glede varnosti v edinem slovenskem še delujočem rudniku. Vodstvo premogovnika in stroka pojasnjujejo, da nesreče, kakršna je bila ponedeljkova, ni mogel predvideti nihče, a končni odgovor bo podal inšpekcijski nadzor. 

V Premogovniku Velenje so se danes popoldne odzvali na nekatere trditve na družbenih omrežjih, kjer se po njihovem prepričanju širijo neresnice.

»V Premogovniku Velenje smo še vedno globoko pretreseni zaradi nesreče, ki je vzela življenja trem rudarjem. Iskreno sočustvujemo s svojci in hkrati pozivamo vse, ki v teh dneh na družbenih omrežjih širijo neresnice o tragičnem dogodku, do katerega je prišlo v ponedeljek, 20. januarja 2025 v Jami Preloge, da naj se iz spoštovanja do svojcev vzdržijo komentarjev in prirejanja resnice, dokler ne bodo znane vse podrobnosti inšpekcijskega pregleda,« so zapisali.

Poudarjajo tudi, da so za t. i. Analizo materiala in vdora v Rudniku Velenje izvedeli preko socialnih omrežij in je niso pripravljali v samem premogovniku. »Po našem vedenju in poznavanju smo prepričani, da za njo ne stoji noben strokovnjak z geomehanskega oziroma geotehničnega področja, saj vsebuje vrsto strokovnih nepravilnosti in nesmislov.«

Poln Titov trg v poklon trem kameradom

Odkop v Jami Preloge do nadaljnjega ne bo obratoval

Kot še navajajo, sta danes v premogovniku začela obratovati preostala dva odkopa v Jami Pesje ter pripravska delovišča, odkop v Jami Preloge pa do nadaljnjega ne bo obratoval. »Kljub številnim zlonamernim in zavajajočim zapisom, predvsem na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih, želimo poudariti, da nihče od rudarjev v Premogovniku Velenje ni odpovedal delovnega razmerja.«

Znova poudarjajo tudi, da je zagotavljanje varnosti v Premogovniku Velenje temelj njihovega delovanja in tudi ključni strateški cilj. »Premogovniki, žal, predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na moderno tehnologijo in sodobno opremo, ki jo premoremo, zato moramo biti vedno pripravljeni na izredne dogodke in posledice, ki jih ti prinašajo. Zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven.«

V tem kontekstu izpostavljajo svoj varnostno-tehnološki informacijski sistem VTIS, ki 24 ur dnevno spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Izdelan imajo Načrt obrambe in reševanja, vzpostavljeno Rudarsko reševalno službo, v okviru katere deluje Jamska reševalna četa, ob tem izpostavljajo tudi lastno dimno komoro, v kateri preverjajo usposobljenost članov Jamske reševalne čete za primere reševanja, nov požarni rov za urjenje reševalcev in gasilcev ali sistem dihalnikov v deloviščih, vsi zaposleni pa nosijo za pasom samoreševalni aparat, ki ga lahko po potrebi uporabijo. Izpostavljajo tudi naprave, namenjene zaznavanju pritiskov, t. i. seizmičnih pojavov ali stebrnih udarov v rudniku, namestili pa so tudi sistem brezstičnega zaznavanja prehodov ljudi.

»Kljub naštetim ukrepom zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti – takšen je bil, žal, tudi ponedeljkov tragični dogodek, ki ga globoko obžalujemo. Kljub vsem varnostnim ukrepom in predhodnim raziskavam nesreče s tako tragičnim koncem nihče ni mogel predvideti,« so še zapisali.

Nekaj sekund, ko je rudniška jama vzela tri življenja

»To je za vse res pretresljiv ter grozljiv dogodek, a nikogar ne gre kriviti«

Tudi nekdanji direktor in nadzornik rudnika v Velenju Franc Žerdin je povedal, da je bil rudnik že v času njegovega delovanja med najvarnejšimi na svetu in da verjame, da je za varnost poskrbljeno tudi v današnjih časih, ko imajo zaposleni v rudnikih na voljo precej več tehnologije kot nekdaj: »To je za vse res pretresljiv ter grozljiv dogodek, a nikogar ne gre kriviti in verjamem, da je bilo za zaščito delavcev poskrbljeno na najvišji ravni.« 

Žerdin se je v rudniku zaposlil leta 1966, enajst let je deloval kot predsednik, kariero pa je zaključil leta 2002. Od takrat je še naprej redno vključen v dogajanje na področju rudarstva in predava na fakulteti za varstvo okolja v Velenju. Povedal je, da se je že leta 1976 v rudniku zgodila enaka nesreča kot letos, le da se je takrat usulo 300 kubičnih metrov mulja, letos pa 800 kubičnih metrov. »To je višja sila in nepredvidljivost narave. Takšnih stvari kljub vsej tehnologiji žal ne gre napovedati,« se strinja s sedanjim vodstvom in obenem izrazi iskreno sožalje družinam vseh preminulih.

Žerdin je kot najpogostejše razloge za nesreče v rudnikih navedel vdore plina, jamske požare, napake pri obratovanju s stroji in eksplozije metana. Omenil je, da so se remonti izvajali na dnevni ravni, večkrat so bili v rudniku prisotni tudi direktorji in nadzorniki, ki so bili – in še vedno so – iz rudarskih vod, torej so se in se še zmeraj spoznajo na stroko. Za varnost je bilo po njegovih besedah zmeraj poskrbljeno in tam se nikoli ni varčevalo.

Tudi predstojnik oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Željko Vukelić je za Delo povedal: »Ta vdor je res specifičen. Kaj takega se še ni zgodilo, da bi v odkop vdrla glina iz sloja premoga. Ob takih nesrečah vsakdo pomisli, da to ni varno delo. Seveda absolutne stoodstotne varnosti ni in vseh takih dogodkov ne moreš predvideti.« Dodaja, da bo »po analizi jasno, ali so bili v Premogovniku Velenje izpolnjeni vsi varnostni parametri.«

Rudarski strokovnjak: Vdora, kakršen se je zgodil, niso mogli predvideti

Nesreče spremljajo rudarstvo

Na družbenih omrežjih in v medijih se sedaj porajajo vprašanja, kaj je potrebno, da se rudarji podajo v temne rove, kjer si v nič kaj zavidljivih razmerah služijo kruh. SSKJ besedo rudar definira kot delavec, ki koplje premog, rudo, Žerdin pa k temu dodaja: »Knape zmeraj spremlja hrabrost, zaradi katere se lažje podajo v rudnike.” 

»Ko sem bil še sam rudar, nisem razmišljal o tveganju. Nesreče spremljajo rudarstvo ter rudarski poklic in tega se vsi, ki se podajo v to panogo, dobro zavedajo. Ne glede na vse bi se za ta poklic se odločil še enkrat, ker mi je dal res ogromno,« je zaključil nekdanji predsednik rudnika.

V zadnjih desetletjih je bila najhujša nesreča v Velenju februarja 2003, ko sta umrla dva rudarja, osem je bilo poškodovanih.

Za najhujši rudarski tragediji v Sloveniji v zadnjem malo več kot stoletju pa veljata velenjska iz leta 1893, ko je zaradi izbruha metana v Velenju umrlo 31 rudarjev, leta 1946 pa je v Zabukovici prav tako zaradi metana umrlo 17 knapov. V Šaleški dolini Premogovnik Velenje, edini še delujoči rudnik v Sloveniji, deluje že od leta 1875. Letos rudnik praznuje 150 let delovanja in v tem času je bilo po Žerdinovih besedah 146 smrtnih žrtev.