Čeprav je do zadnje minute upanje tlelo, je bila narava premočna. Vsi trije rudarji, ki jih je zasul oziroma zalil moker, glinen material v ponedeljkovi nesreči na odkopu v jami Preloge Premogovnika Velenje, so izgubili življenje. Celotna Šaleška dolina žaluje, pristojni pa so svojcem ter tudi preživelim rudarjem in sodelavcem obljubili pomoč, za mnoge predvsem psihološko.

V Premogovniku Velenje so na kapiji odprli žalno knjigo, vodstvo se je vanjo že podpisalo, pripravljajo tudi žalno slovesnost, ki bo predvidoma v petek. Proizvodnja, ki je bila med reševanjem ustavljena, pa se bo na odkopu B v jami Pesje nadaljevala predvidoma že jutri.

V jamo se je po ocenah premogovnika udrlo 750 kubičnih metrov materiala in zasulo tri rudarje. Reševanje je bilo zelo težko, saj so morali vse kopati na roke, najprej so morali uporabljati tudi maske. Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je povedal, da je bilo tudi reševanje zelo nevarno. »Ves čas smo spremljali, da se ne bi spet zgodil kakšen vdor. Z vsemi napravami, ki zaznavajo pline, poslušali, kaj se dogaja,« je dejal.

Žalna knjiga je odprta na kapiji Premogovnika Velenje. FOTO: Špela Kuralt/Delo

A kljub velikim fizičnim naporom – odkopali so kar 250 kubičnih metrov – je najtežja psihična stiska, je povedal Mavec: »Odkrivati svoje kamerade, svoje brate, je zelo težko in psihološko zahtevno. Vsi nam pravijo, da težko doživljajo te travme.« Povezali so se z upravo za zaščito in reševanje, ki bo poskrbela za psihološko podporo svojcem, zaposlenim in reševalcem, je dejal Mavec: »V srce rudarjev se je razumljivo naselil strah. Čeprav vedo, da delajo v enem najbolj varnih rudnikov na svetu, da zadnjih 22 let ni bilo hude nesreče, da zanje skrbimo, vedo tudi to, da je narava neizprosna in da je takšno delo nevarno.«

Pomoč

Z ministrstva za okolje so odgovorili, da so se predstavniki vlade in vodstva Premogovnika Velenje v torek dogovorili o vzpostavitvi posebnega programa pomoči za prizadete družine. »Tega bo po ustaljeni praksi pripravilo podjetje, v celoti bo prilagojen individualnim potrebam prizadetih družin. Ker je podjetje v državni lasti, se bo pomoč vlade, s katero bi podprla ali dopolnila ukrepe pomoči podjetja, iskala skladno s pravili korporativnega upravljanja,« so pojasnili.

Reševalci našli vse tri rudarje, žal vse mrtve

Mavec je včeraj dodal: »Običajno so rudarji tisti, ki v veliki meri preživljajo družino. Poskrbeli bomo, da nihče ne bo prikrajšan, da nihče ne bo utrpel kakršnega koli pomanjkanja. Vse otroke bomo ne samo spravili do kruha, temveč jim kljub nesreči omogočili tudi kolikor toliko srečno otroštvo.« Po njegovih informacijah sta brez očetov ostali deklici: »Pripravljamo individualizirane programe, glede na starost otrok. Eden od rudarjev otrok ni imel, zato se bodo programi razlikovali.« Mavec je poudaril, da bo zanje poskrbljeno tudi po letu 2033, torej po izstopu Slovenije iz premoga.

Pogovor

»Že od ponedeljka, ko smo izvedeli za delovno nesrečo, smo v pripravljenosti, da gremo v Velenje,« je povedala Barbara Čibej Žagar, vodja enote za psihološko pomoč v sistemu civilne zaščite. V ekipi je sedem psihologov, ki so dodatno usposobljeni za delo v kriznih razmerah in s travmami. Na razpolago so 24 ur na dan in sedem dni v tednu. »Ko se vodja intervencije odloči, da ekipa, ki pride z reševanja, potrebuje psihološko pomoč, nas aktivirajo prek številke 112, vsako našo intervencijo pa odobri poveljnik civilne zaščite,« je opisala psihologinja.

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec se je podpisal v žalno knjigo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Predvsem so v oporo reševalcem, ob večjih nesrečah, kot je ta ali kot so bile poplave avgusta leta 2023, pa delajo tudi s civilnim prebivalstvom. »Tudi enajstim rešenim rudarjem bomo zagotovili psihološko pomoč. Kadar gre za nesreče, v katerih je udeleženih več oseb, opravimo razbremenilni pogovor v skupini,« je dejala Barbara Čibej Žagar in dodala, da izvedejo en razbremenilni razgovor ali dva, če presodijo, da gre za res krizno intervencijo. Če nekdo potrebuje več, ga napotijo v zdravstveni sistem, ker daljše obravnave ne morejo ponuditi.

Reševalci ne bodo odnehali, dokler ne pridejo do dveh rudarskih kameradov

Čeprav so reševalci pripravljeni na to, da so priča zelo težkim razmeram, jih marsikaj prizadene. »Ukvarjamo se s preventivo. Tako kot imajo oni, ko pridejo z intervencije, tehnično analizo in razpravljajo o tem, kako je intervencija potekala in kaj bi lahko naslednjič naredili bolje, je tudi namen psihološkega pogovora pregled, kaj se je dogajalo in kaj so doživljali, z namenom, da se čim prej ponovno vzpostavi psihološko ravnovesje. Princip je enak: zadeve, ki so zanje psihično obremenjujoče, predelajo prav s tem, da jih ubesedijo in v skupini vidijo, da so drugi doživljali enako. Da je to, kar se jim dogaja dan ali dva ali en teden po težki intervenciji, normalno. Če so s tem sami, tega na psihološki ravni ne morejo predelati ustrezno,« je sogovornica strnila na podlagi približno 15 let izkušenj. »Mi nastopimo, ko se intervencija zaključi.«

Spet v jamo

Proizvodnjo na odkopih so do zaključka reševalne akcije prekinili, a rudarji so bili vseeno v jami tudi v teh dneh. Mavec je dejal, da je to nujno za zagotavljanje varnosti jami, da so lahko pripravljeni na ponovni začetek odkopa. Skoraj gotovo bodo proizvodnjo na odkopu B v jami Pesje nadaljevali že danes, je povedal Mavec. »Na tem odkopu so se namreč že pojavile deformacije. Odkopi niso pripravljeni, da stojijo.« Zatrdil je, da so se o odločitvi, da spet zaženejo proizvodnjo, pogovorili z rudarji. »Vprašali smo jih, ali so pripravljeni, da proizvodnjo čim prej zaženemo. Odgovor predvsem jamskih vodij je bil, da vedo, da se mora življenje nadaljevati, a da je treba najprej poskrbeti za varnost delavcev,« je dejal.

V Velenju pretreseni, pomoč svojcem obljubil tudi premier Golob

Še vedno jih čaka odkopavanje in čiščenje zelo velike količine vdrtega materiala v jami Preloge. »Delo je tu po mojem mnenju še vedno nevarno. Prva bo varnost. Dokler ne bomo proučili, kaj je nad in pred nami, kaj je torej tisti material, ne bomo hiteli s čiščenjem. Z vrtanjem je treba natipati, kaj je v sloju, da ne bi še kaj tega materiala ostalo in bi imeli ob čiščenju nove žrtve,« je še dejal Mavec.

Če kdo po tej hudi tragediji ne bo zmogel v jamo, je Mavec obljubil: »Nikogar ne bomo silili. Z vsemi se bomo pogovorili. Nihče tudi ne sme iti s prevelikim strahom in odporom v jamo, ker s tem predstavlja nevarnost zase in za svoje kamerade. Vsakega, ki bo izrazil dvom, strah, ga brez pogovora ne bomo spustili v jamo, dokler ne bomo vedeli, v kakšnem stanju je.« Kljub temu pravi, da strah pred vdori mora obstajati: »Prav bojazen in spoštovanje do narave sta tista, ki bosta rudarja pripeljala varnega iz službe domov. A narave z nepredvidenimi dogodki ne moremo izključiti. Je del rudarstva, del našega poklica, del nevarnosti, s katerimi se rudarji, ko hodijo v jamo, soočajo vsak dan.«