Sindikata čakata na pisni predlog vlade

Vladna pogajalska skupina se je popoldne namesto ta teden odpovedanih pogajanj sestala s predstavniki Sviza in Visokošolskega sindikata Slovenije. Vladna stran izjav za javnost po sestanku ni dala, predstavniki sindikatov pa bodo pred komentarji počakali na pisni predlog vlade, do katerega se bodo opredelili organi obeh sindikatov. Vztrajajo pri stavkovnem sporazumu, v katerem je treba odpraviti plačna nesorazmerja.

Pred sestankom so iz vladne pogajalske skupine sporočili, da je sestanek namenjen reševanju stavkovnih zahtev obeh sindikatov v okviru nedavno predstavljenih izhodišč plačne reforme javnega sektorja. Dodali so, da želi vladna stran dialog razširiti na vsebine, ki bi jih urejala v plačnem stebru za proces vzgoje, izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti, a da pogajalski proces ne bo obšel stavkovnih zahtev obeh sindikatov.

V kratkem odločitev o morebitnem novem stavkovnem dnevu

Že včeraj je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj poudaril, da bodo vztrajali pri sklenitvi stavkovnega sporazuma in da brez njega zanje novi plačni sistem ni sprejemljiv. Plačna nesorazmerja so velika, začetna osnovna plača učitelja je približno 1050 evrov neto, kar je manj kot dvesto evrov nad minimalno plačo. Tudi po nocojšnjem nekajurnem sestanku je Štrukelj poudaril: »Večkrat smo na sestanku ponovili, da želimo v stavkovnem sporazumu odpraviti plačna nesorazmerja, ki jih je vladna stran danes in že v preteklosti tudi priznala.« Dodal je, da naj bi vladni predlog, ki so jim ga ustno predstavili na sestanku, v pisni obliki dobili v ponedeljek: »V torek ga bomo predstavili stavkovnemu odboru in se potem do njega opredelili.«

Visoko šolstvo

Tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je dejal, da se do vladnega predloga še ne morejo opredeliti: »Dobili smo ponudbo, a bomo počakali na pisni predlog. Predstavili pa so nam, da je ideja, da bi se vlada v stavkovnih sporazumih zavezala za zvišanje orientacijskih plač. Identificirali bi orientacijski delovni mesti, učitelja v vzgoji in izobraževanju, docenta v visokem šolstvu. O tem, kje bodo drugi, bi uredili pozneje v pogajanjih, a gradili bi na teh dveh. Podrobnosti sploh še niso jasne in pisni predlog moramo videti. Ubeseditev, kot je bila na sestanku, lahko razumemo tako ali drugače. Ko bomo dobili pisni predlog, bomo sklicali organe sindikata in se potem odločili.«

Šolski sistem je drag, učitelji pa slabo plačani

Verjetno prav gladko ne bo šlo, tako zaradi primerjav znotraj izobraževalnega stebra kot tudi širše. »Vlada ponuja orientacijskemu delovnemu mestu v šolstvu en plačni razred več kot orientacijskemu delovnemu mestu v visokem šolstvu. Zakaj taka razlika, vlada nima odgovora. Kot tudi nima odgovora na razlike med zdravniki in rednimi visokošolskimi profesorji, zato smo v visokem šolstvu izgubili zdravnike,« je dejal Kovačič.

Je pa predsednik visokošolskega sindikata poudaril, da so dosegli vsaj nekaj napredka pri dvigu plač za visokošolske sodelavce brez doktorata. »Končno so priznali, da bi se jim poračunala dva plačna razreda, kar je že stara zgodba in zaveze vlade že v preteklosti. To naj bi se zgodilo leta 2024, ker za letos menda ni denarja,« je sklenil Kovačič.