Svit pogreša moške

Ljubljana – Rak na materničnem vratu bo morda prvi rak, ki nam ga bo v Sloveniji uspelo eliminirati zaradi presejalnega programa Zora. Poleg Zore delujeta v državi še Svit in Dora. V desetih letih so s presejanjem odkrili raka pri sedem tisoč Slovencih, še preden so ti zaznali znake bolezni. S še boljšim odzivom bi preprečili polovico rakov, za katerimi zboli več kot 14.000 Slovencev na leto.

Odkrivanje predrakavih sprememb, preden se pojavijo simptomi, je srž vseh treh presejalnih programov zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki (Svit), dojki (Dora) in materničnem vratu (Zora). Kljub vse boljšemu ozaveščanju o nezdravih življenjskih navadah, čezmernem sončenju, kajenju, konzumiranju alkohola in nepravilnem hranjenju vsako leto v svetu diagnosticirajo raka pri 18 milijonih prebivalcev, dobra polovica jih umre. Pri nas vsako leto odkrijejo 14.000 novih primerov, zaradi raka pa umre 6000 Slovencev na leto. Ti najpogosteje zbolevajo za kožnim rakom, rakom na debelem črevesu in danki, pljučih, dojki in prostati.

Rekordni učinki Zore

Program Zora, ki »nadzoruje« ženske med 20. in 64. letom, deluje že petnajst let, rak na materničnem vratu (RMV) je štirinajsti po pogostnosti v Sloveniji. Urška Ivanuš, specialistka javnega zdravja in vodja državnega programa Zora, ugotavlja, da je zmanjševanje incidence RMV mogoče pripisati prav učinkovitemu odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu v Zori. Po uvedbi Zore se je namreč incidenca RMV za polovico zmanjšala, kar je po mnenju Ivanuševe odličen rezultat. Leta 2017 so odkrili 82 ali »rekordno malo novih primerov RMV«. A pri interpretaciji »rekorda« je treba biti kljub spodbudnemu rezultatu za zdaj še zadržan, pravi Ivanuševa, saj lahko gre za naključno nihanje ali kakšen drug vzrok. Poleg presejanja je učinkovit mehanizem za »eliminacijo« RMV tudi cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV). Precepljenost je še prenizka; med šestošolkami malo manj kot 50-odstotna.

V Dori vsaka tretja Slovenka

Po desetih letih je Dora enakopravno dostopna vsem Slovenkam med 50. in 69. letom, to pomeni, da je v presejalni program vključena tretjina Slovenk, kot je ob Dorini desetletnici dejal Maksimiljan Kadivec, vodja državnega presejalnega programa za raka na dojki Dora. Cilj programa je za tretjino zmanjšati število smrti zaradi raka na dojki, za katerim na leto umre okoli 400 Slovenk. V Doro so do zdaj vabili 180.000 žensk in jim opravili 300.000 mamografij, raka pa so odkrili pri vsaki devetdeseti.

Na vabilo se odzove manj moških kot žensk

V desetih letih so raka na debelem črevesu in danki pri več kot 2800 Slovencih odkrili, preden so ti zaznali znake bolezni, obolevnost se učinkovito zmanjšuje tudi z odstranjevanjem predrakavih sprememb pri kolonoskopijah, a kljub temu ta rak na leto še povzroči 700 smrti. Pojavnost raka je do leta 2010 naraščala, nato je predvsem zaradi presejanja začela padati. Svit v dveletni presejalni krog povabi tudi 600.000 ljudi. Odzivnost v Svitu je zato, ker se odzove za desetino manj moških kot žensk, le malo več kot 60-odstotna. Lani so komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata poslali 186.328 osebam. Vrnjenih deset tisoč vzorcev ni bilo primernih, od analiziranih skoraj 166.000 je bilo pozitivnih šest odstotkov ali 165.700 vzorcev.