Stranke strašile in lagale z družbenimi omrežji, Janša in Cerar s številnimi lažnimi sledilci

Ljubljana – Sejanje strahu, nestrpnosti in laži so zaznamovali tudi letošnjo volilno kampanjo. Takšnih objav na družbenih omrežjih niso intenzivno delili le nekateri znani člani strank, temveč tudi uporabniki s skritim ali lažnim profilom, ki so razširjali predvsem radikalna politična sporočila.

Tviterašica Aleksan61182821 je v mesecu dni objavila skoraj 11.000 tvitov z domoljubno vsebino, kar je okoli 350 objav na dan. Uporabnik Slovenec Sem več kot 17.000 sledilcem na facebooku vsak dan sporoča, naj Slovenija zavaruje svoje meje. Uporabnica Magda Posavec s tujo profilno fotografijo je na facebooku z več deset objavami na dan napadala izključno nasprotnike stranke SDS. Vsi trije so se tako kot številni drugi brez osebnih podatkov na omrežju pojavili tik predvolilno kampanjo, po njej pa bolj ali manj potihnili.

Hitro nabiranje stikov, nepopolni osebni podatki, manjkajoča ali tuja profilna fotografija so nekatere značilnosti tako imenovanih lažnih profilov na omrežjih, komentira Peter Šepetavc, strokovnjak za spletno komuniciranje. »Ljudje, ki jih upravljajo, večinoma ne delijo političnih objav, ampak z všečnimi vsebinami poskušajo pridobiti čim več povezav.« Tik pred vsakimi volitvami pa se pojavijo tudi profili s skrajnimi stališči, ki delijo vsebine strankarskih trobil in škandalozna razkritja, pojasnjuje sogovornik.

Izkazovanje moči

Vpliv lažnih profilov na volilni rezultat ni raziskan, saj je motiv volivcev za izbiro določene politične opcije težko oceniti. Objave na teh profilih prepričujejo predvsem že prepričane, ni pa po mnenju Petra Šepetavca izključeno, da bi ob bolj organiziranem nastopu tovrstna akcija prevesila tehtnico. »O tistih, ki te profile upravljajo, ne vemo ničesar, sistematičnost objav pa kaže na njihovo organiziranost,« dodaja komunikologinja Tamara Langus.

Politični aktivisti z lažnimi profili poskušajo ustvariti napačen vtis, da število objav in aktivnost na družbenih omrežjih prikazujeta dejanska družbena razmerja, pojasnjuje: »Poleg tega, da sejejo strah in lažne informacije, kar je nedvomno škodljivo, opravljajo še dve vlogi – na ta način lahko pripadniki politične stranke združujejo svoje pripadnike in izkazujejo premoč nad drugimi.«



Za bolj sofisticirano širjenje propagandnega stroja pa so na voljo tudi specializirane agencije in sistemi iz tretjih držav, s katerimi poskuša nekdo vplivati na volilni rezultat. Za uspeh je predvsem pomembno, da si lažni profili naberejo čim več avtentičnih sledilcev. »Ali se tovrstni prijemi uporabljajo tudi pri nas, ne vemo,« komentira sogovornik.

Prednjačita Cerar in Janša

Ena od spletnih storitev, ki preverjajo avtentičnost sledilcev, je twitteraudit. Ta lahko za vsak profil na twitterju izračuna metriko, na podlagi katere napove verjetnost, ali je sledilec prava oseba, kar doseže na podlagi analize števila tvitov, datuma zadnje objave in razmerja med sledilci in prijatelji.

Tako podatki servisa kažejo, da ima twitter profil predsednika stranke SMC Mira Cerarja 59 odstotkov lažnih sledilcev, profil predsednika stranke SDS Janeza Janše pa 77 odstotkov lažnih sledilcev. »To točkovanje seveda ni popolno in ga ne smemo uporabiti za oceno o individualnih sledilcih. Je pa odličen način za oceno deleža tistih, pridobljenih neorgansko,« komentira Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan.

Tako facebook kot twitter poskušata lažne profile odkrivati in brisati, kar je v primeru, ko za njimi stojijo resnični ljudje, veliko težje, komentira Tamara Langus. Vprašanje pa je še, dodaja Peter Šepetavc, kdaj regulacija postane omejevanje svobode – ali pa tovrstna regulacija postane za posameznika nevarna.