Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenski parlamentarni strankarski sistem je nestabilen tudi zato, ker je močno razdrobljen. Na volitvah v državni zbor leta 2018 je parlamentarni prag, ki je z ustavo določen pri štirih odstotkih, prestopilo devet strank. Najnovejše raziskave volilnega razpoloženja pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami pa kažejo, da je razdrobljenost še vedno velika, po zadnji raziskavi Mediane bi se v državni zbor lahko uvrstilo celo deset strank, starih in novih.
Za vstop v državni zbor je z ustavo predpisan štiriodstotni volilni prag. Preverili smo, kako bi zvišanje volilnega praga na pet odstotkov vplivalo na stabilnost strankarskega sistema. Politologinja Danica Hafner Fink ugotavlja, da velika razdrobljenost, poleg polarizacije, pogoste menjave vlad in lahek vstop novih strank v vlado ter celo takojšnje prevzemanje vodenja vlad pomenijo za demokracijo nevarne težnje v strankarskem sistemu.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji