Štirje slovenski raziskovalci med finalisti 9. International Medis Awards

Mednarodna strokovna komisija natečaja International Medis Awards for Medical Research je ocenila 185 znanstvenoraziskovalnih prispevkov, ki so ustrezali vsem zahtevanim kriterijem. Izbrala je 18 finalistov, ki letos prihajajo iz šestih držav, med njimi pa so tudi štirje slovenski raziskovalci. Natečaj že deveto leto nagrajuje izjemne raziskovalne dosežke zdravnikov in farmacevtov držav srednje in jugovzhodne Evrope. Prejemniki nagrad International Medis Awards bodo razglašeni v četrtek, 9. marca.

Za nagrade 9. International Medis Awards so se lahko potegovali zdravniki in farmacevti, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke objavili v uglednih znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1,500. Na natečaj so se letos prijavili zdravniki in farmacevti iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije.

Iz Slovenije prihajajo štirje finalisti International Medis Awards:

Izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. (Psihiatrična bolnišnica Ormož in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru), je finalist na področju farmacije. Je prvi avtor članka Clinical pharmacist interventions on potentially inappropriate medications in older primary care patients with mental disorders with polypharmacy: retrospective cohort study. Objavljen je bil v reviji Psychiatry and Clinical Neurosciences.

Študija raziskuje vpliv pregleda zdravil kliničnega farmacevta na količino predpisovanja potencialno neustreznih zdravil pri starejši populaciji. Rezultati študije kažejo, da aktivna vloga kliničnih farmacevtov lahko zmanjša število zdravil na pacienta in tveganj, povezanih s polifarmacijo. Ker se zdravstveni sistem v Sloveniji (in tudi drugod) spopada s pomanjkanjem osebnih zdravnikov in psihiatrov, bi bila lahko širitev vloge kliničnih farmacevtov pri zdravljenju duševnih motenj koristna.

Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je finalistka na področju ginekologije. Je prva avtorica članka The Lifestyle Modifications and Endometrial Proteome Changes of Women With Polycystic Ovary Syndrome and Obesity. Objavljen je bil reviji Frontiers in Endocrinology.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša motnja v delovanju žlez z notranjim izločanjem (endokrinopatija) pri ženskah v rodni dobi. Prizadete ženske imajo večje tveganje za čezmerno težo in debelost. Študija ugotavlja, kako lahko izguba teže, povezana s spremembami življenjskega sloga, vpliva na sestavo proteinov v sluznici maternice (endometriju), značilnosti presnove in motorične sposobnosti žensk, ki trpijo za sindromom policističnih jajčnikov in neplodnostjo. V študiji so prepoznali nekatere potencialno pomembne biološke označevalce (biomarkerje), ki bi lahko vplivali na izboljšanje možnosti zanositve, tako pred znižanjem telesne teže kot po njem.

Vid Janša, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je prav tako finalist na področju ginekologije. Je prvi avtor članka Proteomic analysis of peritoneal fluid identified COMP and TGFBI as new candidate biomarkers for endometriosis. Objavljen je bil v reviji Scientific Reports.

Študija obravnava diagnosticiranje endometrioze, pogoste ginekološke bolezni, za katero je značilno endometriju podobno tkivo zunaj maternične votline. Močno ogroža kakovost življenja žensk in je glavni vzrok za neplodnost. Standardni postopek za diagnozo endometrioze je vizualni kirurški (laparoskopski) pregled medeničnih organov, po možnosti skupaj s histološko potrditvijo. Ta postopek je invaziven, zahteva splošno anestezijo, je drag in lahko povzroči zaplete. V študiji so raziskovali proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealne tekočine) z namenom identifikacije značilnih bioloških označevalcev za endometriozo. Novi neinvazivni načini diagnostike bi lahko prispevali tudi k boljšemu razumevanju bolezenskih patoloških procesov pri razvoju endometrioze.

Dr. Kaja Kolmančič, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je finalistka na področju nevrologije. Je prva avtorica članka Continuous Dopaminergic Stimulation Improves Cortical Maladaptive Changes in Advanced Parkinson’s Disease. Objavljen je bil v reviji Movement Disorders.

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča bolezen živčevja in možganov. Glede na napredovanje bolezni zahteva različne načine zdravljenja; v zgodnjih fazah s tabletami, kar pomeni, da učinek zdravila ni kontinuiran. Zato z napredovanjem bolezni lahko tudi samo zdravljenje povzroči spremembe v možganih, ki slabo vplivajo na določene motnje gibanja. Študija raziskuje, kako lahko kontinuirano zdravljenje upočasni poslabšanje teh sprememb v možganih in s tem tudi motnje gibanja.

Zmagovalcem na slavnostnem dogodku podelijo unikatni kipec Bodočnost (The Future), umetniško delo uveljavljenega kiparja Jakova Brdarja. FOTO: International Medis Awards

O International Medis Awards for Medical Research

International Medis Awards for Medical Research so nagrade za izstopajoče raziskovalne dosežke v devetih državah srednje in jugovzhodne Evrope na devetih medicinskih področjih. So priznanje prodornim zdravnikom in farmacevtom, ki poleg rednega dela tudi raziskujejo. Brez njih je manj inovacij v medicini in farmaciji in s tem učinkovitega obvladovanja bolezni.

Prijavljena znanstvenoraziskovalna dela ocenjuje neodvisna mednarodna strokovna komisija, ki izbere nominirance, finaliste in zmagovalce za posamezno področje. V mandatnem obdobju 2021–2024 komisijo vodi prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Zmagovalcem na slavnostnem dogodku podelijo unikatni kipec Bodočnost (The Future), umetniško delo uveljavljenega kiparja Jakova Brdarja.

Natečaj je v letu 2014 ustanovilo slovensko farmacevtsko podjetje Medis, ki je tudi danes glavni pokrovitelj natečaja.

Več: https://www.medis-awards.com/

Naročnik oglasne vsebine je Entrapharm