Število funkcionarjev in oseb, ki so jih zadnje štiri slovenske vlade zaposlile na zaupanje, narašča; od 65 v enajsti do 183 v štirinajsti vladi. V primeru njihovih nadaljnjih zaposlitev po koncu mandata pa obstajajo precejšnja potencialna sistemska korupcijska tveganja, je ugotovila komisija za preprečevanje korupcije in vladi Roberta Goloba ter njegovim ministrom s tem v zvezi izdala priporočila.

V analizi morebitnih korupcijskih »zaposlovalnih« tveganj ob menjavah vlad, izvoljenih po novembru 2013, ki se je je lotila KPK in ki predstavlja nadgradnjo analize iz 2014, so preverjali, kako so funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje, po prenehanju mandata opravljali svoje delo, in sicer pri svojem aktualnem organu, pri organu v sestavi ali drugem organu javnega sektorja.

Zaposlitve oseb, zaposlenih na zaupanje. INFOGRAFIKA: Delo

Pod drobnogled je KPK vzela tudi njihove prezaposlitve iz zaposlitev na zaupanje na delovna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države – takšna je, denimo, SDH – ali samoupravne lokalne skupnosti. Analiza je pokazala na številne možnosti korupcijskih tveganj: ogroženo je lahko nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, analiza pa je opozorila tudi na morebitni klientelizem ter nasprotje interesov.

KPK je zaznala precej primerov, ko se je funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, po izteku mandata posamezne vlade zaposlila v javni ali zasebni družbi, s katero je prej sodelovalo »njegovo« oziroma »njeno« ministrstvo, ali je imelo z njo poslovne stike, ali je družba nastopala kot stranka v postopku pridobitve raznih dovoljenj … KPK opozarja tudi na tako imenovano veriženje zaposlitev na zaupanje in na morebitno večjo verjetnost nasprotja interesov, pri zaposlovanju na predstavništvih v tujini pa na večjo verjetnost klientelizma.

Zaposlitve na zaupanje od Bratuškove do Janše

Med funkcionarje, ki jih je KPK zajela v analizo, sodijo predsedniki vlad, ministri, državni sekretarji in generalni sekretarji v vladah Alenke Bratušek (11. vlada), Mira Cerarja (12. vlada), Marjana Šarca (13. vlada) in Janeza Janše (14. vlada).

Vlada Alenke Bratušek je štela 65 zaposlenih na zaupanje. Od teh se je, kot ugotavlja KPK, 18 oseb med trajanjem ali po izteku mandata vlade vrnilo k prejšnjemu ali drugemu delodajalcu v zasebni sektor, trojica se je vrnila k prejšnjemu delodajalcu v javni sektor, trinajst pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javni sektor. Šestnajst oseb je po koncu zaposlitve na zaupanje imelo status brezposelnih, štirinajst pa je delo na zaupanje obdržalo tudi v 12. vladi. Ena oseba je bila imenovana za svetovalko v mednarodno finančno institucijo.

V Cerarjevi vladi je bilo na zaupanje zaposlenih 137 oseb. Po podatkih KPK se jih je 13 vrnilo k prejšnjemu delodajalcu v javni sektor, 48 se jih je odločilo za drugega delodajalca v javnem sektorju, trideset se jih je vrnilo k starim ali novim delodajalcem v zasebni sektor, deset jih je odšlo na zavod, šest jih je našlo delo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države, štiri je vlada imenovala na tuja predstavništva, trojica se je upokojila, za tri ni podatkov, eden je odšel v mednarodno institucijo; 19 oseb je ostalo na zaupanje zaposlenih tudi v Šarčevi vladi.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Vseh skupaj zaposlenih na zaupanje je bilo v 13. vladi sicer 106. Od teh jih je 19 ostalo zaposlenih v istem organu  tudi po koncu zaposlitve na zaupanje, največ, 23, jih je odšlo v »nove« službe v javni sektor, 15 pa k staremu delodajalcu v javnem sektorju, 25 jih je odšlo k starim ali novim zasebnim delodajalcem, trojico so zaposlile gospodarske družbe s kapitalsko naložbo države, eden se je upokojil, 17 je ostalo brezposelnih, trije pa so ostali zaposleni na zaupanje tudi v Janševi vladi.

V tej je bilo sicer tovrstnih zaposlitev 183. Službo je pri istem organu obdržalo 54 oseb, ki so jih pred tem zaposlili na zaupanje, 21 se jih je vrnilo na nova, 29 pa na stara delovna mesta v javni sektor, 29 v stare ali nove službe v zasebni sektor, 28 je ostalo brezposelnih, enajst jih je odšlo v gospodarske družbe s kapitalsko naložbo države, trije so se upokojili, za osmerico ni podatkov.

Priporočila za »obdobje ohlajanja«

V izogib korupcijskim tveganjem KPK med drugim priporoča, da se osebe, zaposlene na zaupanje, izbirajo transparentno in enakopravno do vseh prijavljenih kandidatov, da zaposlitev na zaupanje ni prednost pri izbiri kandidatov pri zaposlovanju za nedoločen čas v istem organu …, da se, skratka, vzpostavi zakonski okvir za »obdobje ohlajanja« po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.